Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | August 16, 2017

Na vrh

Vrh

Plakati

PLAKAT NA VSAKEM KORAKU

Plakat ali istopomensko tudi lepak je večji list oziroma pola papirja z obvestilom, razglasom ali vabilom, kateremu so običajno dodane likovne prvine. Je izdelek grafičnega oblikovanja s kombinacijo tekstovnih, likovnih in grafičnih elementov v večbarvnem tisku. Pritrjen je na javnem prostoru z namenom sporočanja in obveščanja čim širše javnosti in sega vse od političnega, kulturnega, prireditvenega, turističnega do povsem reklamno-komercialnega. Kot množični medij vizualne komunikacije, ki prenaša aktualne informacije in sporočila, je plakat priljubljen medij oglaševanja in propagande.

O plakatu v modernem pomenu besede lahko govorimo od zadnje četrtine 19. stoletja naprej, ko je razvoj tiskarske tehnike omogočil tiskanje velikega števila barvnih kopij na velikih polah papirja. Razcvet plakata v širšem evropskem prostoru sta narekovala tudi razvoj industrijsko-potrošniške družbe in potreba po oglaševanju izdelkov. Moč plakatnih sporočil so za širjenje svojih idej uporabila tudi različna politična in ideološka gibanja. V teku 20. stoletja je plakat postal močan vizualni element prostora in del našega vsakdanjika. Posebej uspešen plakat je tisti, ki ga ljudje opazimo, ki s svojim sporočilom doseže gledalca, mu ostane v spominu in v njem sproži odnos do sporočila. Spremlja nas na vsakem koraku, ob cestah, v mestu in na podeželju, v javnih prostorih in pogosto tudi v stanovanju, kajti dober plakat je postal umetniško delo. Danes plakat zaradi njegove množičnosti, stalne prisotnosti in agresivnosti sporočil ter novih oblik in vedno večjih formatov, ki jih omogoča nova tehnologija, pogosto dojemamo tudi kot moteč element in onesnaževalca okolja.

PLAKAT KOT MUZEJSKO GRADIVO

Plakat je odsev prostora in časa, v katerem nastaja, ter družbe, katere produkt je, in se kot aktualen medij hitro odziva na dogajanje in spremembe. S svojo vizualno podobo in grafičnimi rešitvami, predvsem pa s svojim pogosto tudi simbolnim sporočilom, ki ga posreduje, je značilen produkt moderne dobe. Zato je plakat pomemben družbeni element in dokument časa ter pomemben zgodovinski in etnološki vir za proučevanje političnega, družbenega, gospodarskega in kulturnega dogajanja ter vsakdanjega življenja in hkrati zanimiv muzejski predmet. Plakate uvrščamo med neknjižno gradivo, imenovano drobni tisk, ki ga v prvi vrsti zbirajo ter hranijo knjižnice, arhivi, pa tudi muzeji. Drobni tiski so namenjeni široki porabi, posredovanju trenutnih aktualnih informacij in propagandi na vseh področjih življenja. Tovrstno gradivo je naš vsakdanji spremljevalec, in čeprav mnogokrat deluje povsem nepomembno, je pričevalec prostora, časa in dogajanja. Marsikdaj je tudi edini originalni materialni dokaz določenega dogodka ali zgodovinskega trenutka, zato ima veliko dokumentarno vrednost. S premišljenim zbiranjem, ovrednotenjem in hranjenjem tega gradiva to postane tudi zgodovinski dokument in muzejsko gradivo, ki s svojimi sporočili pogosto dopolnjuje tridimenzionalne muzejske predmete. Že sredi sedemdesetih let 20. stoletja se je v Gorenjskem muzeju začelo aktivno muzejsko dokumentirati sedanjost na prostoru Gorenjske. Od tedaj se v muzeju poleg predmetov sprotno zbira in dokumentira tudi fotografsko dokumentacijo ter drugo dokazno gradivo, kot je drobni tisk, ki je najbolj pogosto in značilno ali posebno za določeno okolje ali skupino ljudi v aktualnem času. Za to vse številnejše gradivo sodobnosti se je oblikovala posebna zbirka drobnega tiska novejše zgodovine in sodobnosti Gorenjske, ki jo danes označujemo z oznako NZdt in obsega skoraj 13.000 enot ter jo vseskozi dopolnjujemo. Med gradivom prevladujejo katalogi, prospekti, plakati, letaki in razglednice, preostalo pa predstavlja zelo raznovrstno in široko dosegljivo tiskano ter drugo drobno gradivo. Material večinoma zbiramo sprotno, ob spremljanju aktualnega dogajanja na terenu in pri organizatorjih dogodkov, mnogokrat pa se nam ponuja kar samo v poštnih nabiralnikih, na oglasnih deskah in stojalih, na ulici, za brisalci avtomobilov …

ZBIRKA PLAKATOV NOVEJŠE ZGODOVINE IN SODOBNOSTI

V Gorenjskem muzeju plakate v prvi vrsti zbiramo zaradi njihove vsebine in sporočila. Zbirka plakatov novejše zgodovine in sodobnosti je del zbirke drobnega tiska novejše zgodovine in obsega 1620 inventariziranih enot. Plakati, ki jih hranimo, so najrazličnejših vsebin in kakovosti oblikovanja, različnih velikosti ter kakovosti papirja in tiska. Plakate dobivamo pri organizatorjih, sodelavcih in udeležencih dogodkov ter v tiskarnah. Marsikateri plakat je bil tudi že uporabljen in odstranjen s plakatnega mesta, zato so plakati različno dobro ohranjeni in večkrat tudi strgani ali drugače poškodovani.

Velika večina plakatov časovno sega v obdobje od sredine sedemdesetih let 20. stoletja vse do sodobnega časa. Hranimo tudi nekaj starejših plakatov iz časa pred drugo svetovno vojno. Najstarejši plakat v zbirki je iz leta 1913 in je vabil na praznovanje 50-letnice Narodne čitalnice v Kranju. Sodi med najstarejše ohranjene slovenske plakate na  in je bil natisnjen v Tiskarni Sava v Kranju. Iz tridesetih let 20. stoletja je reklamni plakat Predilnice Lojzeta Kristana iz Zapuž in leta 1937 natisnjen plakat za VI. smučarske tekme Zveze Sokolov Kraljevine Jugoslavije. Iz časa takoj po drugi svetovni vojni hranimo plakate z razglasi in odredbami nove oblasti, ohranjeni plakati iz petdesetih in šestdesetih let pa vabijo na različne proslave in praznovanja obletnic, na kulturne dogodke in športne ter družabne prireditve. Plakate iz zbirke novejše zgodovine glede na njihovo vsebino in namen v grobem lahko razdelimo v štiri večje sklope: družbenopolitične, kulturne, prireditvene in reklamne plakate.

V skupino družbenopolitičnih plakatov uvrščamo tiste, ki so jih izdajale državne, republiške, občinske in krajevne oblasti, različne družbene organizacije ter skupnosti, in plakate političnih zvez ter strank iz zadnjega obdobja. V prvih mesecih po drugi svetovni vojni so nove krajevne in okrajne oblasti na plakatih ali letakih objavljale odredbe in razglase, s katerimi se je na novo urejalo življenje po vojni. Od petdesetih pa vse do konca osemdesetih let 20. stoletja je oblast izdajala plakate, ki so obveščali o volitvah, kongresih, zborovanjih, političnih manifestacijah, proslavah ob državnih praznikih in obletnicah, družbenih in delovnih akcijah … Različna občinska in krajevna praznovanja ter manifestacije so pripravljale tudi lokalne oblasti in organizacije. Hranimo plakate lokalnih praznovanj državnih praznikov, 1. maja in dneva OF, zborovanj in odprtij pomembnih objektov ter obeležitev obletnic bojev iz druge svetovne vojne in drugih pomembnih dogodkov iz preteklosti na Gorenjskem. Ob krajevnih praznikih so bili zelo priljubljeni plakati s sporedi prireditev, ki so bile sprva politično-kulturno obarvane, od konca osemdesetih let naprej pa so bile to predvsem kulturne, športne in družabne prireditve. S prvimi političnimi in družbenimi spremembami konec osemdesetih in na začetku devetdesetih let 20. stoletja se je spet pojavil propagandni politični plakat in tudi v ožjem lokalnem okolju zasledimo plakate, ki so vabili na politično-kulturne prireditve v podporo političnim spremembam in procesu osamosvojitve Slovenije. Hranimo tudi predvolilne plakate strank od prvih večstrankarskih volitev leta 1990 naprej in ob vsakokratnih parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitvah v muzeju opravimo izbor plakatov ter drugega volilnega materiala strank in strankarskih kandidatov na Gorenjskem.

V zbirki so zelo številni tudi kulturni plakati, ki so vabili na najrazličnejše kulturne prireditve. Predvsem so zanimivi gledališki plakati, med katerimi hranimo obsežno zbirko plakatov za predstave Prešernovega gledališča v Kranju in plakatov ob vsakoletnem Tednu slovenske drame v Kranju. Hranimo tudi plakate za predstave drugih amaterskih gledališč na Gorenjskem, vsakoletnih regionalnih srečanj gledaliških, pevskih in folklornih skupin Gorenjske, lutkovnih predstav za otroke, različnih koncertov, filmskih festivalov, likovnih ter muzejskih razstav in drugih kulturnih prireditev. V osemdesetih letih so v Občini Kranj redno začeli izdajati tudi plakat z zbirnikom vseh prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju, ki je postal tradicionalen.

Preostale plakate, ki vabijo na različne druge prireditve, uvrščamo med prireditvene plakate. Predvsem izstopajo plakati za velike mednarodne športne prireditve, ki so se odvijale na Gorenjskem, kot so svetovna in evropska prvenstva in tradicionalne tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih, alpskem smučanju, teku na smučeh, veslanju, skokih s padali idr. Hranimo tudi plakate državnih in regionalnih tekmovanj ter tekmovanj rekreativcev. Številni so plakati, ki vabijo na kulturne, športno-rekreativne in družabno-zabavne prireditve ob krajevnih praznovanjih ter obletnicah različnih društev. Na Gorenjskem se odvijajo tudi tradicionalne etnološko-turistično-družabne prireditve, kot so na primer Kmečka ohcet, Kravji bal, Ovčarski bal, Šuštarska nedelja ter različni sejmi, prikazi starih obrti in običajev, povezanih z lokalnim okoljem, katerih plakati pogosto ohranjajo tradicionalno podobo.

V skupino komercialno-reklamnih, torej propagandnih plakatov v ožjem pomenu besede pa uvrščamo tiste, ki so jih naročala gorenjska podjetja za svojo promocijo oziroma za reklamiranje blagovnih znamk in izdelkov. Večina plakatov je iz obdobja osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja, ko so se tudi podjetja začela bolj tržno obnašati in so se zavedala pomembnosti propagande za uspešno prodajo. V promocijo so največ vlagala najuspešnejša podjetja, ki so spadala v sam vrh domačega gospodarstva in so se uveljavljala tudi na tujih trgih. Plakati so običajno vsebovali znak podjetja in fotografijo z izdelkom. Predvsem športno opremo so najpogosteje oglaševali najuspešnejši slovenski in tudi svetovni športniki. Med komercialne plakate prištevamo tudi tiste, ki so vabili na različne gospodarske in sejemske prireditve.

Pomemben reklamni plakat je tudi turistični plakat, s katerimi so se v preteklosti promovirali predvsem najbolj znani gorenjski turistični kraji, kot so Bled, Kranjska Gora, Bohinj, katere obiskujejo tudi številni tuji turisti, medtem ko so bili propagandni plakati gorenjskih mest in manjših krajev redkejši. Na turističnih plakatih so izpostavljene predvsem naravne lepote in lokalne značilnosti ter zanimivosti in jih redno izdajajo posamezna turistična društva, lokalne turistične organizacije in občine.

Kljub novim medijem in različnim novim oblikam oglaševanja plakat danes še vedno ostaja priljubljeno sredstvo množičnega oglaševanja in obveščanja ter način privabljanja obiskovalcev, še posebej ob velikih akcijah in množičnih prireditvah. Zato plakat kot dokument časa ostaja zanimivo muzejsko gradivo sodobnosti.

Katalog razstave

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri