Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | December 16, 2018

Scroll to top

Top

Odprtje razstave Grad Khislstein in zgodbe rodbine Khisl

Odprtje razstave Grad Khislstein in zgodbe rodbine Khisl

Gorenjski muzej bo v petek, 9. novembra 2018, ob 18. uri odprl razstavo GRAD KHISLSTEIN IN ZGODBE RODBINE KHISL. Razstava bo na ogled v gradu Khislstein, ki po omenjeni rodbini tudi nosi ime.

V kulturnem programu bosta nastopila člana slovenskega ansambla za staro glasbo Musica Cubicularis, Domen Marinčič, viola da gamba, in Tomaž Sevšek, virginal. Izvajala bosta lastne priredbe glasbe, ki jo je renesančni lutnjist Giacomo Gorzanis posvetil Janezu in Juriju Khislu.

Še vedno marsikdo ne ve, da v Kranju, v starem mestnem jedru, stoji grad. Že Janez Vajkard Valvasor je v 17. stoletju zapisal, da kranjski grad stoji »nad Savo na najlepšem in najljubkejšem kraju mesta; prav lepo zre od zgoraj navzdol v Savo in uživa torej imeniten razgled.«

A zgodovina kranjskega gradu je še starejša od Valvasorjevih zapisov in sega v 12. stoletje, ko je verjetno na robu savske terase stala utrdba, kjer je bival deželni grof za Kranjsko. Tu sta v sredini 13. stoletja ortenburška grofa Henrik in Friderik pridobila zemljišče, ki se je dvigalo nad  savskim mostom ter dovoljenje za zidanje utrdbe. V sredini 16. stoletja je stavbo kupil Janez Khisl s Fužin pri Ljubljani. Izhajal je iz uspešne meščansko trgovske družine, ki ji je bil vladar zelo naklonjen zaradi njihovih sposobnosti in zaslug. S pametnimi poslovnimi odločitvami ni prišla le do bogastva, ugleda in moči, temveč tudi do plemiškega naziva.

Janez Khisl je bil med drugim lastnik mlina za izdelavo papirja in tedaj edine steklarne na Kranjskem. Njihov papir je bil opremljen z vodnim znakom, grbom Khislov. Janez Khisl je kranjski dvorec prezidal v grad, ki je leta 1578 z vladarjevim dovoljenjem dobil ime Khislstein. Tako grad v Kranju že 440 let nosi ime po lastniku Janezu Khislu, ki je najbolj zaslužen za današnjo podobo gradu.

Janez Khisl je bil tudi podpornik protestantizma in pristaš novega verskega nauka. Veljal je za velikega dobrotnika in pospeševalca znanosti in umetnosti ter slovenske protestantske književnosti. Imel je spoštljiv odnos do slovenske besede. Osebno se je zavzemal za izboljšanje materialnega stanja glasbenikov. Podpiral je Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina, predvsem pri ustanavljanju slovenske tiskarne. Tako med arhivskimi viri najdemo tudi zanimive dokumente z njihovimi podpisi.

Utrinki z odprtja:

Slika:

Tiskar Mandelc skupaj z Jurijem Dalmatinom izroča mecenu Janezu Khislu odtis prve slovenske knjige; Matej Sternen 1937; osnutek za fresko.

Na osnutku so od leve Janez Khisl, Janez Mandelc, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Jurij Khisl.

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri