Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | 29 marca 2024

Scroll to top

Top

Odprtje razstave Prešernov Sonetni venec

Odprtje razstave Prešernov Sonetni venec

Ob Slovenskem kulturnem prazniku smo pripravili razstavo Prešernov Sonetni venec.

Razstava bo na ogled do 30. marca 2015.

Letos mineva 181 let od nastanka Prešernovega Sonetnega venca, kjer je pesnik prepletel tri prevladujoče teme ljubezen, domovino in poezijo. Vzroke za njegov nastanek gre iskati v neuslišani ljubezni Julije Primic, kateri je tudi v 15. zaključnem sonetu, v Magistralah, javno izpovedal svojo ljubezen; hkrati je bil to čas ravno po koncu t.i. Slovenske abecedne vojne, kjer sta Čop in Prešeren izborila zmago napram starejšim slovenskim izobražencem; tretji razlog pa tiči v filozofiji oz. teoriji bratov Friedricha in Augusta Wilhelm Schlegla, ki sta zagovarjala, da se narod konstituira skozi poezijo, ki je pisana v najodličnejših formah antike, renesanse in romantike.

Avtorica je vse te tri vzroke vzela za izhodišče razstave, ki jo likovno dopolnjujejo linorezi Sonetnega venca Mihe Maleša, ki jih hranimo v Gorenjskem muzeju. Literarni zgodovinar in prešernoslovec France Kidrič je akademskega slikar in grafika Miho Maleša povabil k sodelovanju pri nastajanju Prešernovega albuma. Od sredine tridesetih let 20. stoletja se je umetnik intenzivno posvečal opusu Franceta Prešerna. Leta 1937 je v Bibliofilski založbi izšel Prešernov Sonetni venec z Maleševimi ilustracijami v 180 oštevilčenih izvodih. Gre za 30 črno belih linorezov, ki so po svoji izpovedi enakovredni pesniškemu tekstu. Vsakemu sonetu je Maleš namenil dve grafiki; naslovi grafik so povzeti po prvem verzu kvartine in prvem verzu tercine. Magistrale imajo le en linorez. Začenja s podobo Julije v bidermajerski noši in končuje z linijo nosu in poudarjenimi Julijinimi očmi, ki simbolizirajo Prešernovo upanje, da bo videla vsaj njegove pesmi.

Ker je s Prešernovim Sonetnim vencem slovenska poezija stopila na pot razvitih zahodno in srednjeevropskih narodov, je v slovenski literarni zgodovini umetniška oblika dobila skoraj mitični pomen. Na razstavi bo na ogled tudi izbor pesniških zbirk, kjer so različni avtorji objavili sonetne vence; npr. France Balantič, Janez Menart, Boris A. Novak, Matej Krajnc, Janko Moder, Mitja Šarabon in Valentin Cundrič.

VLJUDNO VABLJENI

Dostopnost

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri