Splošno
Da bi zagotovili pozitivno uporabniško izkušnjo s spletnim mestom www.gorenjski-muzej.si za vse spletne uporabnike, smo pri izdelavi sledili smernicam WCAG 2.0 (angl.: Web Content Accessibility Guidelines (WCAG) 2.0). Smernice vsebujejo razlago, kako zagotoviti, da so spletne vsebine dostopne osebam z omejitvami in uporabniško prijazne za vse.
Gorenjski muzej se zavezuje, da bo omogočala dostopnost spletišča www.gorenjski-muzej.si v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij vsem uporabnikom.
Izjava o dostopnosti
Ta izjava o dostopnosti se nanaša na spletišče www.gorenjski-muzej.si.
Za zagotavljanje zahtev glede dostopnosti so bile sistemsko zagotovljene nekatere prilagoditve, kot so:
- ustrezni barvni kontrasti (med besedilom in ozadjem),
- spreminjanje tipa velikosti fontov,
- označitev vsebine (krepko, poudari fokus),
- povečava.
Stopnja skladnosti
Spletišče www.gorenjski-muzej.si je delno skladno z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zaradi spodaj navedenih izjem.
Nedostopna vsebina
Dostopnost spletišča www.gorenjski-muzej.si nenehno spremljamo in sproti izboljšujemo posamezne elemente dostopnosti. Kljub temu nekatere objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Primeri takih vsebin so skenirani dokumenti v PDF obliki zapisa.
Priprava izjave o dostopnosti
- Ta izjava je bila pripravljena 17. aprila 2023 na podlagi samoocene.
- Izjava je bila nazadnje pregledana 17. aprila 2023.
Povratne in kontaktne informacije
Obiskovalci pri brskanju po spletišču www.gorenjski-muzej.si kljub prizadevanjem, da bi bile vse spletne strani čim bolj dostopne in uporabnikom prijazne, lahko občasno naletijo na težave z dostopnostjo.
Obvestilo o morebitnih primerih neskladnosti objav z določili Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij in zahteve po posredovanju informacij v dostopni obliki lahko pošljete po elektronski pošti na naslov info@gorenjski-muzej.si.
Odgovor boste prejeli v roku osmih dni od prejema obvestila oziroma prošnje.
Nadzor nad izvajanjem Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij
Nadzor nad izvajanjem Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij javnega sektorja izvaja:
Ministrstvo za javno upravo
Uprava Republike Slovenije za informacijsko varnost
Tržaška cesta 21
1000 Ljubljana
gp.uiv@gov.si
Mar
14
čet
Vljudno vabljeni na ogled fotografske razstave
The Freedom Theatre – podobe svobode
v avlo Mestne hiše v Kranju
The Freedom Theatre (2006) si s popularno kulturo in umetnostjo kot katalizatorjema družbenih sprememb prizadeva ustvariti kulturni odpor na zasedenih palestinskih ozemljih. Cilji gledališča so razviti živahno in ustvarjalno umetniško skupnost, ki otrokom in mladim odraslim omogoča, da se z umetnostjo svobodno in enakovredno izražajo. Med drugim poučujejo o filmu, fotografiji in kreativnem pisanju, gledališki program pa vsebuje dejavnosti, ki zlasti mlado generacijo seznanja z gledališčem in dramatiko ter jim daje pomembna orodja za soočanje s tegobami vsakdanjega življenja pod okupacijo. Poleg tega The Freedom Theatre izvaja več programov strokovnega usposabljanja z namenom zagotavljanja dolgoročnih in trajnostnih pogojev ter zmožnosti ustvarjalnosti na področju gledališča, dramatike in aplikativnega gledališča.
Razstava se gledališču The Freedom Theatre posveča z izborom arhivskih fotografij gledališča in njegovih uprizoritev.
Razstava je nastala v sodelovanju: The Freedom Theatre (Palestina), Prešernovo gledališče Kranj, Gorenjski muzej.
Mar
28
čet
Gorenjski muzej vas v sodelovanju z galerijo Photon vljudno vabi na odprtje razstave
MOJSTRI LJUBLJANSKE FOTOGRAFSKE ŠOLE – 60 LET FOTOGRUPE ŠOLT
v četrtek, 28. marca 2024, ob 19. uri v galerijo Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4.
Razstava bo na ogled od 28. marca do 6 maja 2024.
Vključeni avtorji / avtorice: Oskar Karel Dolenc, Janez Korošin, Tihomir Pinter, Marjan Smerke, Tone Stojko, Jendo Štoviček, Sonja Zalar Bizjak in Joco Žnidaršič.
Skupinska razstava v Galeriji Photon predstavlja delovanje fotografskega kroga oziroma skupine Fotogrupe ŠOLT ob njeni 60. obletnici ustanovitve leta 1963. Osredotočena je na obdobje po združitvi s Fotoklubom Ljubljana leta 1968, ko je skupina začela delovati z nazivom Fotogrupa Ljubljana ŠOLT. Z razstavo smo ponovno preverili relevantnost skupine za razvoj foto scene v Ljubljani in tudi v Sloveniji ter predstavili njeno bogato mednarodno udejstvovanje. Prav tako pa bodo poudarjeni fotografski pristopi pri izbiri motivov in tehnik, ki so jim razstavljeni avtorji sledili v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja. Predstavljena so dela sedmih fotografov, ki so v času delovanja skupine prišli do naziva »mojster fotografije«, ki ga je takrat podeljevala Fotografska zveza Jugoslavije na podlagi visoke umetniške in tehnične dovršenosti ter pogostega mednarodnega razstavljanja. V razstavo so vključena tudi dela Sonje Zalar Bizjak, kot edine ženske predstavnice skupine, ki pa je prišla do naziva »kandidat mojster«. Pomembno je poudariti, da je Fotogrupa ŠOLT v več kot tridesetletnem delovanju vključevala večje število članov med katerimi najdemo tudi ostale izjemne slovenske fotografe. Večji del članov bo na razstavi predstavljen z dokumentarnim gradivom iz časa delovanja skupine.
Poleg osrednjih značilnosti, ki so se razvile skozi obstoj Fotogrupe ŠOLT – kot so črno-bela analogna fotografija, poudarjanje grobozrnatosti posnetkov in močni kontrasti – je skupino primarno povezovala želja po tehnični dovršenosti in inovativnosti v fotografsko-umetniškem izrazu. Ob pomanjkanju oziroma neobstoju izobraževalnih ustanov, namenjenih fotografiji, so se v skupini združevali fotografski entuziasti, ki so se skozi medsebojno izmenjavo znanja razvijali povsem samostojno. Zanimivo, a ne presenetljivo, je dejstvo, da so v skupini večinoma delovali člani, ki so po izobrazbi prihajali s področij naravoslovja, znanosti in inženirstva. Pri vključevanju v skupino je prevladovala lastna angažiranost, z nekaterimi skupnimi tehničnimi vodili pa so člani skupine gradili njeno razstavno prepoznavnost. Kot skupina so sodelovali na razstavah v Jugoslaviji, po vsej Evropi, Južni in Severni Ameriki in celo v Hong Kongu.
Z zgodovinske perspektive je tako Fotogrupa ŠOLT poleg Mariborskega kroga ena od najpomembnejših fotografskih skupin v Sloveniji.
VLJUDNO VABLJENI
Foto: Tone Stojko
Apr
3
sre
Renesančna dvorana z ambietom in dediščinsko avro ustvarja izjemno občutenje klasične
in renesančne glasbe. Za letošnje leto smo pripravili pester in raznolik glasbeni program.
Akademski glasbeniki, virtuozi na svojih inštrumentih bodo obogatili center starega
mestnega jedra. Komorne zasedbe in dueti nas bodo navdušili.
Prvi koncert bo v sredo, 3. aprila 2024, ob 19.30 uri v Renesančni dvorani Mestne hiše, Glavni trg 4, Kranj.
Z nami bo Slovenski citrarski kvartet, ki je bil ustanovljen leta 2000 in je še vedno edini tovrstni
stalni sestav pri nas. Doslej so posneli tri zgoščenke, poleg nastopov po Sloveniji pa so igrali
že v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem ter BiH. V programu imajo raznoliko glasbo
od priredb stare glasbe, preko originalnih klasičnih skladb pisanih prav za citrarski kvartet
do jazza in slovenskih ljudskih, ponarodelih ter narodnozabavnih melodij.
V kvartetu igrajo štirje učitelji citer: Peter Napret, Anita Veršec, Janja Brlec in Tomaž Plahutnik.
Vstopnina: 5 €
VABLJENI NA POPOTOVANJE OB ZVOKIH CITER.
Apr
16
tor
V torek, 16. aprila 2024, vas ob 19h vas vabimo v Vojnomirovo dvorano Ullrichove hiše v Kranju, Tomšičeva 42 na predstavitev
nove knjige Planšarstvo v Bohinju: »Vse svoje življenje sem pustil v siru.«
Avtorica Anka Novak je bila kot kustosinja etnologinja v Gorenjskem muzeju zaposlena v letih med 1959 in 1992. V tem času je intenzivno raziskovala tudi bohinjsko planšarstvo in med drugim uredila stalno razstavo v Planšarskem muzeju v Stari Fužini. Knjiga, ki jo predstavljamo, pa je rezultat njenega več desetletnega dela, tako na terenu na planinah, kot pri zbiranju informacij med domačini ter študiju literature in arhivskih virov.
Knjigo je izdal Gorenjski muzej, njeno pripravo pa sta sofinancirala Javni zavod Triglavski narodni park in Turizem Bohinj. Predstavila jo bo njena urednica, Saša Roškar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki se je zadnjih nekaj let posvečala urejanju in pripravi na izdajo te knjige.
Gre za verjetno najbolj celovit pregled bohinjskega planšarstva na enem mestu doslej. Knjiga vključuje izjemen izbor fotografij in dragocene informacije, izstopajo pa tudi osebne zgodbe in razmišljanja bohinjskih majerjev in majeric.
Na dogodku bo prisotna tudi avtorice knjige Anka Novak.
Knjigo bo mogoče kupiti.
Vabljeni!
Apr
18
čet
Vabimo vas na odprtje razstave
SAMOPRISPEVKI ZA ŠOLE IN VRTCE
Gradnja šol in vrtcev v Kranju in na Gorenjskem s samoprispevki 1964-1980
ki bo v četrtek, 18. aprila 2024, ob 19. uri v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju.
Vsebina razstave:
Pred šestimi desetletji je bil v tedanji občini Kranj na referendumu s veliko večino izglasovan samoprispevek za gradnjo osnovnih šol. To je bilo prvič v Sloveniji, da so se občani na tak način strinjali, da bodo od dohodkov prispevali dodatna namenska sredstva za gradnjo objektov širšega pomena. Veliko pomanjkanje primernih šolskih prostorov je bilo tedaj eden glavnih problemov v Kranju in ostalih večjih krajih po Gorenjskem. S sredstvi samoprispevka so bile v štirih letih, do leta 1968, zgrajene osnovne šole Franceta Prešerna na Zlatem polju, šole v Šenčurju, Cerkljah in Preddvoru ter telovadnica v Stražišču.
Naslednji občinski samoprispevek je bil v Kranju izglasovan za obdobje od leta 1970 do leta 1975. V tem času je bila zgrajena šola v Predosljah ter dograjene in adaptirane centralne in podružnične šole v okolici Kranja. Zgrajeni so bili tudi številni vrtci. V obdobju desetih let je kranjska občina tako uspela urediti primerne pogoje za pouk vseh šoloobveznih in predšolskih otrok.
Uspeh uresničevanja programov samoprispevkov je spodbudil tudi ostale gorenjske občine, da so prav tako z dodatnimi prispevki občanov hitreje izpeljale velika vlaganja v šolske objekte. Kasneje so s samoprispevki v krajevnih skupnostih gradili lokalno infrastrukturo. Pri urejanju krajev je bil tudi velik prispevek krajanov v materialu in prostovoljnem delu. S samoiniciativnostjo, povezovanjem lokalne skupnosti in izkazovanjem medsebojne skrbi, je vsak posameznik bistveno prispevali k boljšim življenjskim pogojem vseh.
VLJUDNO VABLJENI