Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | August 16, 2018

Scroll to top

Top

Gorenjski kraji na razglednicah druge polovice 20. stoletja

Izbor iz zbirke novejše zgodovine

Še pred dvema desetletjema je bilo v navadi, da z izleta in s počitnic domačim in prijateljem pošljemo razglednico s pozdravi. Razglednice so bile priročne za pošiljanje kratkih sporočil, včasih so se na njih znašli tudi daljši zapisi z novicami iz osebnega in družinskega življenja.

Razglednice so zanimiv dokument časa in prostora, saj s pomočjo fotografij na njih lahko spremljamo razvoj pokrajine in zaznamo spremembe v posameznih krajih skozi desetletja. V Gorenjskem muzeju zbiramo razglednice gorenjskih krajev iz druge polovice 20. stoletja in trenutno jih v zbirki hranimo okrog dva tisoč petsto. Med njimi so najštevilčnejše tiste iz obdobja od šestdesetih do osemdesetih let. To je bil čas hitrega spreminjanja arhitekturne podobe mest in vasi, čas velikih gradenj, motorizacije z novimi prometnicami in vse večjega pomena turizma. Zato so razglednice dragocena dopolnitev muzejskih predmetov.

V letih po drugi svetovni vojni so bile izdane nove serije razglednic gorenjskih mest in najpomembnejših turističnih krajev. Črno-bele fotografije so bile sicer natisnjene na veliko slabši papir kot pred vojno. V petdesetih in šestdesetih letih so bile razglednice večkrat izdelane kot fotografije, z natisnjenimi razdelki za pošiljanje po pošti. Navadno je bil na njih upodobljen panoramski pogled na kraj ali najbolj prepoznavni motivi. Sprva so razglednice izdajali državni in republiški uradi, zadolženi za turizem, kasneje družbena podjetja, ki so skrbela za turistično promocijo, potovalne agencije, hoteli, gostinska podjetja in lokalna turistična društva.

Z uveljavitvijo in dostopnostjo barvne fotografije so se od druge polovice šestdesetih let tiskale barvne razglednice, ki so postale bolj zanimive in raznolike, priljubljene so bile take z več motivi. Ponovni razcvet izdajanja razglednic je sovpadal z razmahom množičnega turizma, z zviševanjem življenjskega standarda, odpiranjem meja in vse večjim številom domačih ter tujih turistov. Turizem je postal pomemben del gospodarstva, obnavljali in gradili so se hoteli in drugi turistični objekti, razvijali so se zimskošportni centri. Velike moderne hotelske stavbe so spremenile tradicionalne podobe krajev. Razglednice so bile najbolj razširjeni turistični spominek in učinkovit način promocije. Na Gorenjskem so bile med najbolj številčnimi razglednice Bleda, Bohinja in Kranjske Gore, vendar zasledimo tudi veliko razglednic manjših krajev, kot so Jezersko, Brezje, Begunje, Kropa, Lesce, Martuljek, Preddvor.

Skozi desetletja se najpogostejši motivi na razglednicah turističnih krajev niso veliko spreminjali. Poleg posnetkov pokrajine in krajevnih središč so bile poudarjene najbolj prepoznavne naravne in kulturne znamenitosti. Večkrat so jih dopolnili z motivi cvetlic, narodne noše in etnografske dediščine. V sedemdesetih in osemdesetih letih so s posnetki obiskovalcev in prireditev skušali prikazati turistični utrip in raznoliko ponudbo krajev. Turistična in gostinska podjetja so na razglednice dodala fotografije hotelov in žičnic.

Po številu razglednic niso zaostajala gorenjska mesta. V Kranju, Tržiču, Radovljici in Škofji Loki in na Jesenicah so redno izdajali vedno nove. V desetletjih po drugi svetovni vojni se graditeljska evforija marsikdaj ni ozirala na dotedanja urbanistična in arhitekturna pravila, kar je v kratkem času močno preoblikovalo podobo naselij in celotne pokrajine. Z intenzivno industrializacijo so se širila območja tovarn, ki so se postopno selile na nove lokacije na obrobju mest. Zaradi dotoka vedno novih priseljencev so se v nekdanjih predmestjih gradila velika stanovanjska naselja. Vsi omenjeni procesi so svoj odsev našli na razglednicah. Poleg podob starih mestnih jeder in kulturnozgodovinskih spomenikov so bile najpogostejše fotografije novih javnih zgradb in mestnih predelov, kjer naj bi se oblikovala nova središča. Na panoramskih fotografijah sledimo širitvi mest v nekdanja predmestja in na okoliška kmetijska zemljišča.

Po vaseh se je z zaposlitvijo velikega dela prebivalstva v tovarnah in s pridobitvami modernega časa način življenja vse bolj približeval mestnemu. Staro se je moralo umikati novemu, domačini so gradili velike sodobne hiše. Z novimi stanovanjskimi soseskami so vasi izgubljale kmečki značaj, kljub temu se je ohranjala lokalna identiteta. Turistična društva so izdajala razglednice, na katerih lahko sledimo izginjanju tradicionalnih vaških jeder.

Pisanje razglednic je bil priljubljen način pošiljanja pozdravov še vsa osemdeseta in začetek devetdesetih let. Proti koncu 20. stoletja, z uporabo digitalne tehnologije in novih elektronskih naprav za komunikacijo, je pošiljanje razglednic začelo zamirati in postajati del analogne preteklosti. Razglednice, na katerih so ujete podobe gorenjskih krajev iz preteklosti, v muzeju ohranjamo kot del naše dediščine.

Mag. Monika Rogelj

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri