Pozdrav z Gorenjske: Zbirka starih razglednic Gorenjskega muzeja
Naslov: Pozdrav z Gorenjske: Zbirka starih razglednic Gorenjskega muzeja Avtorica: mag. Marjana Žibert 265 strani Izdal: Gorenjski muzej, Kranj 2010
Zbirka starih razglednic Gorenjskega muzeja je zanesljivo ena največjih zbirk, ki je omejena le na Gorenjsko. Zbirka Gorenjskega muzeja trenutno šteje več kot 3200 razglednic, ki obsegajo čas od zadnjega desetletja 19. stoletja do druge svetovne vojne. Na njih so upodobljena gorenjska mesta in manjši ter večji kraji, med katerimi izstopajo turistični kraji. Zaključeno celoto pa predstavljajo razglednice s planinskimi motivi.
Na nastanek in razvoj razglednic so vplivali razvoj fotografije in tiskarskih tehnik ter razširitev poštnega poslovanja. Razglednice so se razvile iz dopisnic. Avstro-ogrska poštna uprava je 1. oktobra 1869 izdala prve dopisnice (Correspondenz-Carte). Kmalu so se pojavile ideje, da bi hkrati s sporočilom na hrbtni strani objavili tudi manjšo sliko. Prve razglednice s sliko na hrbtni strani kartončka so se pojavile že leta 1872.
Sprva je naslovna stran vsebovala samo naslov prejemnika in prostor za poštno znamko. Zgoraj je bil napis Dopisnica – Correspondenz-Carte, na hrbtni strani pa so bile ena ali več manjših sličic in prostor za kratko sporočilo. Slika na razglednicah pa je dobivala vedno večjo površino in je na koncu obsegala celotno hrbtno stran razglednice. Ker na hrbtni strani ni bilo več prostora za kratka sporočila, so v začetku stoletja naslovno stran razdelili na dva dela. Leva stran je bila namenjena pisnim sporočilom, desna za naslov in znamko, zgoraj pa je bil napis Dopisnica – Correspondenz-Carte.
Pisanje razglednic na Slovenskem se je začelo najprej v zdraviliških krajih. Do leta 1897 so ohranjene le redke razglednice, saj pošiljanje ni bilo nekaj običajnega. Od tedaj pa do konca prve svetovne vojne – to je zlato obdobje pošiljanja in zbiranja razglednic – se je tudi na Slovenskem zelo razširilo zanimanje za razglednice. Večina slovenskih krajev je tedaj dobila prvo razglednico z motivom svojega kraja.
Sprva je naslovna stran vsebovala samo naslov prejemnika in prostor za poštno znamko. Zgoraj je bil napis Dopisnica – Correspondenz-Carte, na hrbtni strani pa so bile ena ali več manjših sličic in prostor za kratko sporočilo. Slika na razglednicah pa je dobivala vedno večjo površino in je na koncu obsegala celotno hrbtno stran razglednice. Ker na hrbtni strani ni bilo več prostora za kratka sporočila, so v začetku stoletja naslovno stran razdelili na dva dela. Leva stran je bila namenjena pisnim sporočilom, desna za naslov in znamko, zgoraj pa je bil napis Dopisnica – Correspondenz-Carte.
Pisanje razglednic na Slovenskem se je začelo najprej v zdraviliških krajih. Do leta 1897 so ohranjene le redke razglednice, saj pošiljanje ni bilo nekaj običajnega. Od tedaj pa do konca prve svetovne vojne – to je zlato obdobje pošiljanja in zbiranja razglednic – se je tudi na Slovenskem zelo razširilo zanimanje za razglednice. Večina slovenskih krajev je tedaj dobila prvo razglednico z motivom svojega kraja.
