Uporaba kovin predstavlja v človeški zgodovini eno največjih prelomnic. V najzgodnejšem času je bila raba omejena na kovine, ki se pojavljajo samorodno v naravi, npr. zlato. Vendar je to premehko za praktično uporabo in je služilo predvsem za izdelovanje nakita.
Tudi baker nima velike praktične vrednosti in šele iznajdba brona, ki je zlitina bakra in kositra, je prinesla velik tehnični napredek.
Tako kot skrivnost ulivanja brona so se tudi veščine železarjenja razširile k nam z Vzhoda. Zaradi bogatih ležišč in lahke dostopnosti železove rude se je na področju Slovenije razvilo več železodobnih središč. Vrhunec je bil dosežen s situlsko umetnostjo.
Številna nahajališča železove rude, bobovca, ki je za predelavo tehnično najmanj zahteven in daje odlično železo, so bila temelj razvoja železne dobe tudi na Gorenjskem. Posebej pomembna so najdišča v Bohinjskem kotu, ki so bila povezana z visoko razvitimi italskimi kulturami. Surovine so predstavljale veliko vrednost, v nevarnostih so jih pogosto zakopavali na skrivna mesta ali kot najdragocenejše darovali bogovom. Z njimi so tudi trgovali in jih menjavali za dragocene predmete in tudi ljudi.
Tudi baker nima velike praktične vrednosti in šele iznajdba brona, ki je zlitina bakra in kositra, je prinesla velik tehnični napredek.
Tako kot skrivnost ulivanja brona so se tudi veščine železarjenja razširile k nam z Vzhoda. Zaradi bogatih ležišč in lahke dostopnosti železove rude se je na področju Slovenije razvilo več železodobnih središč. Vrhunec je bil dosežen s situlsko umetnostjo.
Številna nahajališča železove rude, bobovca, ki je za predelavo tehnično najmanj zahteven in daje odlično železo, so bila temelj razvoja železne dobe tudi na Gorenjskem. Posebej pomembna so najdišča v Bohinjskem kotu, ki so bila povezana z visoko razvitimi italskimi kulturami. Surovine so predstavljale veliko vrednost, v nevarnostih so jih pogosto zakopavali na skrivna mesta ali kot najdragocenejše darovali bogovom. Z njimi so tudi trgovali in jih menjavali za dragocene predmete in tudi ljudi.
4.1 Zakladna najdba; bronaste uhate, tulaste in plavutaste sekire, sulične osti, pločevina in polizdelki
8. stol. pr. Kr., Jelenov klanec, Kranj
Zaklad je bil odkrit leta 1998 v skalni niši na Jelenovem klancu, kjer je ležal pod dvema pokončnima kamnitima ploščama. Najdba obsega 425 kosov močno razlomljenih bronastih predmetov v skupni teži okoli 18 kg. Med predmeti prevladujejo uhate, tulaste in plavutaste sekire, sulične osti, bronasta pločevina ter bakreni in bronasti polizdelki. Zaklad je verjetno v nevarnosti zakopal tedanji livar, ki je iz razlomljenih kosov nameraval kasneje izdelati nove predmete. Zaradi najdbe keramičnih živalskih figuric v bližini pa nekateri menijo, da zaklad predstavlja ostanke skrbno shranjenih kultnih daritev z začetka železne dobe.
4.2 Bronasti igli in nož
8. stol. pr. Kr., Jelenov klanec, Kranj
V bližini zakladne najdbe so bili odkriti različni predmeti, med drugim tudi bronasti igli, ki sta nekoč služili za spenjanje oblačil.
4.3 Keramične živalske figurice
8. stol. pr. Kr., Jelenov klanec, Kranj
V času pozne bronaste in zgodnje železne dobe živalske podobe pogosto krasijo dele posodja. Figurice so morda del daritvene opreme ali okrasje s posodja in zrcalijo podobe vsakdana. Živinoreja je v tem času predstavljala enega najpomembnejših virov preživljanja. Planinsko pašništvo je bilo tesno povezano z iskanjem rud, oglarjenjem in železarjenjem.
4.4 Keramično posodje
8. stol. pr. Kr., Jelenov klanec, Kranj
Med mnogimi odlomki keramičnega posodja je moč prepoznati sklede, latvice
in lonce. Nekatere posode so okrašene, kot npr. lonec z okrasom plastičnega rebra, izdelanega z odtisi prstov. Smemo za posodje domnevati, da je bilo uporabljeno ob obrednih daritvah in ritualno razbito?
4.5 Pokop novorojenčka
Starejše od 8. stol. pr. Kr., Jelenov klanec, Kranj
V bližini zakladne najdbe bronastih predmetov so bili odkriti tudi ostanki otroškega pokopa. V njegovi neposredni bližini je bilo najdenih nekaj nedoločljivih kamnitih orodij. Velikost in razvojno stanje okostja ter razvitost zobnih zasnov kažejo, da gre za novorojenca. Vzrok smrti ni poznan, saj na okostju ni vidnih patoloških sprememb. Pokop je glede na zemeljske plasti gotovo starejši od zakladne najdbe.
4.6 Grob bojevnika
Prva pol. 5. stol. pr. Kr., park ob Bleiweisovi cesti, Kranj
Med ostanki žganine sta bili odkriti dve železni sulični osti in bojna sekira, bronasta pasna spona in sponki za obleko ter keramični posodi.
4.7 Ženski grob
Okrog 600 pr. Kr., Župančičeva vila, Kranj
V žganem grobu je bilo odkritih nekaj odlomkov keramike, čolničku podobna bronasta sponka za obleko, del ovratnice, obroček in masivne bronaste zapestnice. Primerjave z istodobnimi grobovi od drugod so pokazale, da bronasti obročki v resnici predstavljajo nanožnice, nakit, ki so ga žene nosile okoli gležnjev.
4.8 Trinožnik
Prva pol. 7. stol. pr. Kr., Kranj
Posoda je bila najdena v grobu, katerega vse ostale najdbe so se kasneje porazgubile. Trinožnik je ena najbolj znanih prazgodovinskih najdb iz Kranja, namenjen je bil obrednemu sežiganju daritev. Oblika in okras kažeta, da je bil narejen po grških in italskih vzorih bronastega obrednega posodja.
Pogled na grobove v odprti gomili
Starejša železna doba, 8.–5. stol. pr. Kr.
Zemeljsko zasutje v raziskani gomili je prekrivalo trinajst žarnih grobov, razporejenih okrog osrednjega, s kamnito konstrukcijo obdanega groba. Grobovi so iz starejše železne dobe in so opremljeni predvsem s preprostim, doma izdelanim lončenim posodjem. V osrednjem grobu je bilo najdenih veliko predilnih vretenc in utež za statve z nenavadnim znakom, vrezanim na spodnji strani.
4.9 Keramično posodje iz grobov
Starejša železna doba, 8.–5. stol. pr. Kr.
Prostoročno izdelano keramično posodje iz grobov je preprostih oblik, kot so lonci, sklede in skodele. Visoka žara s črno premazano površino izstopa zaradi natančne izdelave, okrasa in dodelane oblike.
4.10 Vretenca in utež za statve iz osrednjega groba
Starejša železna doba, 8.–5. stol. pr. Kr.
Skrbno izdelana keramična utež ima na spodnji strani vrezan okras s figuralno upodobitvijo, ki močno spominja na obliko členov bronaste verižice, naključno odkrite na naselbini. Novejše študije bogatih ženskih grobov, v katerih se pojavljajo uteži za statve, povezujejo različne znake na utežeh z luninim koledarjem. Uteži so seveda orodje pri tkanju, žene, pokopane z utežmi, pa so očitno imele poseben položaj v tedanji družbi in morda predstavljajo ženo svečenico, ki tke življenjsko usodo najbližjih.
4.11 Bronasta verižica z nenavadno oblikovanimi členi
Naključna najdba z naselbine, 8.–5. stol. pr. Kr.
Žal je tudi najdišče Vrtičnik močno ogroženo zaradi divjih kopov in še posebej zaradi ropanj s pomočjo naprav za odkrivanje kovin.
Večina tovrstnih najdb je žal za vedno izgubljena, izropano najdišče pa sčasoma izgubi vsakršno vrednost in znanstveno izpovednost.
Z razstavo bi radi opozorili okoliško prebivalstvo, kako pomembno je varovanje narodove kulturne dediščine.
Večina tovrstnih najdb je žal za vedno izgubljena, izropano najdišče pa sčasoma izgubi vsakršno vrednost in znanstveno izpovednost.
Z razstavo bi radi opozorili okoliško prebivalstvo, kako pomembno je varovanje narodove kulturne dediščine.
4.12 Bronasta sponka za obleko
Najdba z naselbine, 2. stol. pr. Kr.
Sponka je sodila k ženski noši.
