Oži Lorber, Posavski muzej Brežice

EVROPA V EVROPI – SPRVA MIT, ZATEM CELINA

Podoba Ugrabitev Evrope je nastala kot del alegorije elementa vode na poslikavi Viteške dvorane gradu Brežice. Delo je stvaritev mojstra Frančiška Karla Remba iz okoli leta 1703. Motiv sodi med manj znane, čeprav je bil mit o ugrabitvi princese Evrope med najbolj priljubljenimi od antike do danes.
Grad Brežice, danes Posavski muzej Brežice, z Viteško dvorano in poslikavo Frančiška Karla Remba (1675–1718) z začetka 18. stoletja
Viteška dvorana s freskami in ovalnimi slikami Frančiška Karla Remba (1675–1718), vključenimi v poslikavo že ob njenem nastanku ok. leta 1703. Na dveh ovalih sta upodobljena naročnika fresk Ignac Marija grof Attems (1652–1732) in soproga Marija Regina grofica Attems (1659–1715), roj. Wurmbrand-Stuppach, z otroki. Danes sta izvirnika hranjena v Joanneumu v Gradcu.
Upodabljanje mita o ugrabitvi Evrope se je začelo v antični Grčiji, obudilo se je v renesansi in razmahnilo v baroku. Ob splošnem poznavanju antike in temeljnih literarnih del so bile v zgodnjem baroku posebej občudovane Ovidijeve Metamorfoze, za njihov natis je poskrbel J. V. Valvasor leta 1680 na Bogenšperku. Pesniška mojstrovina je navdihnila tudi naročnika poslikav brežiške Viteške dvorane in lastnika gradu Ignaca Marijo grofa Attemsa in njegovo soprogo Marijo Regino ter slikarja Frančiška Karla Remba.
Ugrabitev Evrope, del freske zrcalnega oboka Viteške dvorane gradu Brežice slikarja Frančiška Karla Remba (1675–1718), nastale okoli leta 1703.
Naročnika fresk Ignac Marija grof Attems (1652–1732) in soproga Marija Regina Attems (1659–1715), roj. Wurmbrand-Stuppach, upodobljena z otroki, Frančišek Karl Remb, ok. 1703, kopija, Viteška dvorana gradu Brežice (izvirnika: Gradec, Joanneum, Alte Galerie).
slika6
Z volutami obdana grba predstavljata rodbinska grba Attemsov-Svetokriških s trikoničastim likom in Marije Regine, roj. Wurmbrand-Stuppach, s stoječim zmajem na kroni, ki bruha ogenj. Marmorni relief neznanega kamnoseka je del nagrobnika Marije Regine grofice Attems (Gradec, 1659 – Brežice, 1715) iz leta 1715.
Upodobitev prikazuje Evropo, feničansko princeso, ki se je z družicami igrala na obali Tira. Vanjo se je zaljubil Zevs in jo v podobi krotkega bika zvabil na odprto morje, jo ugrabil in odvedel na Kreto. Zaradi ugrabitve je morala odslej živeti v pregnanstvu, a nase ni prevzela maščevanja. Od gospodarja Olimpa, Zevsa, ki jo je zlorabil, je prejela dar nesmrtnosti. Po njej je poimenoval del sveta, ki ji ga je predal v varstvo.
slika8
Avtoportret slikarja Frančiška Karla Remba (1675–1718), del stenske freske, Viteška dvorana gradu Brežice, ok. 1703.

Boginja Evropa

Boginja Evropa velja za mater Evropejcev in predstavlja jasen arhetip – žensko energijo, energijo kreacije, ustvarjanja in rojevanja novega. V času redefinicije kaznivega dejanja posilstva v Sloveniji in številnih spolnih zlorab ter travmatičnih dogodkov z daljnosežnimi uničevalnimi posledicami je treba prepoznati tudi temno plat mita o boginji Evropi, ki je najprej smrtnica, ženska, ugrabljena in posiljena.
»… kraljična se drzno celo je povzpela
biku na hrbet – v nevednosti, h komu zares se privija –
bog pa tedaj se polagoma s kopnega, s čvrste obale
v plitvo morje ob obrežju pomika z varljivim korakom;
dlje še od tod se poda in prek morskih širjav valovitih
nosi svoj plen: drgetaje ugrabljenka zdaj se ozira
k bregu, ki zginja za njo, in roga se oklepa z desnico,
z drugo se hrbta drži; oblačila vihrajo ji v vetru.«

(Publij Ovidij Nazon, Metamorfoze, prevod: Barbara Šega Čeh)
Dostopnost

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri