Prešeren in ljudska pesem

O dogodku

Ob rojstnem dnevu dr. Franceta Prešerna, ki ga obeležujemo 3. decembra, Gorenjski muzej odpira razstavo Prešeren in ljudska pesem, nastalo v sodelovanju s Kranjskimi vrtci.

Odprtje bo v četrtek, 3. decembra 2026, ob 19. uri v galeriji Prešernove hiše.

Čas Prešernovega ustvarjanja sovpada s prizadevanji različnih zbiralcev ljudskega gradiva, kamor spadajo tudi ljudske pesmi. Sprva je Prešeren ljudsko pesem dojemal kot gradivo za lastne stvaritve. Predelal je najbolj znane motive lepe Vide, Rošlina in Verjankota, Kralja Matjaža idr. Sčasoma je spoznal, da je pravzaprav ljudska pesem, prav taka kot se je prenašala iz roda v rod, najčistejši izraz narodove jezikovne identitete. Tudi motivni svet nesrečne ljubezni, hrepenenja in domotožja, baladno tragični konci, dialogi, pripovednost, spevnost, vse te lastnosti ljudske pesmi so sorodni romantičnemu občutenju sveta. Zato Prešeren besedil ni več avtorsko predeloval, so ga pa pri zbiranju ljudskih pesmi zanimala podobna občutja.

V ljudski pesmi so romantiki videli iskrena, neposredna čustva, povezanost z naravo, zgodovinski spomin naroda, narodno identiteto, zato je bilo zbiranje ljudskega gradiva ključna naloga narodnega prebujanja.

VLJUDNO VABLJENI