Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | March 30, 2017

Na vrh

Vrh

Dr. France Prešeren – življenje in delo

Dr. France Prešeren, največji slovenski pesnik, je uresničil idejo Matije Čopa in začel pisati sonete in romance. Postal je prvi slovenski pesnik v modernem smislu in z njegovo poezijo smo Slovenci, v literarnem pogledu, postali enakovredni evropskim narodom. Danes velja France Prešeren za enega največjih slovenskih pesnikov in slovenskih simbolov, njegovo sedmo kitico Zdravljice smo vzeli za himno, na bankovcu za 1000 slovenskih tolarjev je bila njegova podoba, danes ga na kovancu za 2 eura nosimo v denarnicah.

France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem kot tretji otrok in prvi sin Šimnu Prešernu (1762-1837) in materi Mini (1774-1842), rojeni Svetina. Pri hiši se je po domače reklo ”Pr’ Ribč”, kjer je mali France skupaj s sestrami in bratoma preživljal otroška leta.


Osnovno šolo je obiskoval v Ribnici, kjer je živel pri stricu Jožefu, ki je bil duhovnik. Zapisan je v Zlato knjigo kot odličen učenec. V ljubljanske šole je prišel leta 1813. Najprej je obiskoval tretji razred normalke, gimnazijo do leta 1819, nato je opravil še dva letnika študija filozofije na liceju, ki ju je končal leta 1821, ko je odšel na Dunaj. V šolskem letu 1821/22 je že študiral na Dunaju, najprej tretji letnik filozofije, nato se je odločil za študij prava, čeprav so doma želeli, da bi študiral teologijo. Leta 1826 je končal študij prava, 27. marca 1828 pa je dokončal z odličnim uspehom vse izpite in promoviral za doktorja prava. Med študijem je v šolskem letu 1822/23 imel Prešeren tudi Knafljevo štipendijo. V času bivanja na Dunaju je France Prešeren že pisal pesmi – ohranjene so Povodni mož, Lenora in Lažnivim pratikarjem. 12. januarja 1827 pa je objavil v časopisu Illyrisches Blatt / Ilirski list svojo prvo pesem Dekelcam (An die Mädchen) v slovenščini in svojem nemškem prevodu.

V vitrinah je razstavljeno gradivo dokumentarne biografske vsebine: vpis v krstno knjigo župnije Zabreznica, šolsko spričevalo, latinska šolska naloga, list Juventus ter znano pismo staršem z Dunaja iz leta 1824.

Po vrnitvi z Dunaja jeseni leta 1828 se je Prešeren zaposlil kot koncipient ali pripravnik pri dr. Leopoldu Baumgartnu (1794-1843). Bil je v službi tudi na ljubljanski davčni upravi kot neplačani praktikant. Od 1834 pa vse do odhoda v Kranj je delal v odvetniški pisarni prijatelja dr. Blaža Crobatha (1799-1848). Pri njem je spoznal Ano Jelovškovo (1823-1875), poznejšo mater svojih treh otrok: Rezike (1839-1840), Ernestine (1842-1917) in Franceta (1845-1855). Prav njej je posvetil pesem Nezakonska mati.

Že na Dunaju je prijateljeval z Matijem Čopom (1797-1835), rojakom iz Žirovnice. To znanstvo se je v Ljubljani še poglobilo in je Prešerna dokončno prepričalo, da je začel resneje razmišljati o pesniškem ustvarjanju. Prav po Čopovem prigovarjanju so začele nastajati pesmi, ki jih je objavljal v almanahu Kranjska čbelica, ki je začela izhajati 1830. V tem času sta z Matijo Čopom bíla bitko za slovenski knjižni jezik – abecedno vojno (Der slowenische ABC Krieg).

Leta 1833 je v trnovski cerkvi spoznal Julijo Primic (1816-1864), ki je močno zaznamovala njegovo nadaljnjo pesniško ustvarjalnost in delno tudi njegovo življenje. Njej je posvetil številne pesmi, med njimi so najbolj znane Sonetni venec, ki je nastal leta 1834, Gazele, Dohtar, Mars`ktéri romar gre v Rim, v Kompostelje, Ni znal molitve žlahtnič trde glave, Je od vesel`ga časa teklo leto … Nato se je Julija poročila s Prešernovim sošolcem Jožefom Anzelmom pl. Scheuchenstuelom.

Najtežji in za Prešerna najbolj boleč udarec je bila smrt prijatelja Matije Čopa, ki je utonil 6. julija 1835 v valovih Save pri Tomačevem. Kljub žalosti, potrtosti in osamljenosti je z bolečino v srcu in z vso pesniško erupcijo napisal elegijo Dem Andenken des Mathias Čop – Spominu Matije Čopa. Še istega leta je izpovedal vso svojo žalost: za izgubo prijatelja, ki mu je stal ob strani kot pesniku, zaradi izgubljenih ljubezenskih iluzij in svoje privrženosti nesvobodnemu slovenskemu narodu. Tako je nastala epska pesnitev Krst pri Savici, ki jo je izdal v samozaložbi leta 1836.

Nenadna smrt prijatelja Andreja Smoleta leta 1840 je Prešerna pahnila v obup, osamljenost, apatijo in otopelost. V tem času so nastale nekatere najbolj znane pesmi: K slovesu, Zgubljena vera, Ukazi, Pod oknom, Sila spomina, Mornar, Prošnja… Ob obletnicah smrti je svojima mrtvima prijateljema posvetil žalostinki: V spomin Andreja Smoleta (1844) in V spomin Matija Čopa (1845). Pred odhodom iz Ljubljane je nastala balada Neiztrohnjeno srce, v kateri je izpovedal svoj umetniški credo, v literarni zgodovini pa velja za njegov labodji spev.

V vitrinah razstavljamo izvirne dokumente, časopise in pesmi. Posebej opozarjamo na rokopis pesmi Tri želje Anastazija Zelenca (1838/39), Sonetni venec, izvirni tisk Krsta pri Savici, prvo objavo pesmi Dekelcam v Illyrisches Blatt, Krajnsko zhbelico, Čopovo razpravo o abecedni vojni … Besedila na panojih in muzealije v vitrinah smo dopolnili še s kopijami slik prijateljev Matije Čopa (1829) in Andreja Smoleta (ok. 1830) ter Julije Primic (1834). Vsi trije portreti so delo slikarja Matevža Langusa (1792-1855).


V nekdanji pesnikovi stanovanjski sobi je postelja, predalnik s tremi predali, mizica s predalom in dva stola (vse last Narodnega muzeja Slovenije), kopija pozlačenega svečnika s škarjami za utrinjanje stenja, omara, stoječa ura, razpelo in predalnik s tremi predali. V tem predalniku je shranjeno pregrinjalo (last Narodnega muzeja Slovenije) za posteljo – mrtvaški prt z besedilom.Prikaz življenja in dela Franceta Prešerna se nadaljuje v sobi, kjer je v pesnikovem času prebival njegov pisar Andrej Rudolf (1827-po 1883), nezakonski sin prijatelja Andreja Smoleta. Na panojih so poudarjeni trije sklopi: Zdravljica, Poezije Dóktorja Francéta Prešérna in Preselitev v Kranj. Zdravljica je nastala okoli martinovega leta 1844. Prvič je bila objavljena šele 26. aprila 1848 v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Zaradi stroge cenzure, ki je črtala dve kitici, je pesnik v Poezijah ni hotel objaviti. Ob ustanovitvi samostojne Slovenije leta 1991 je njena sedma kitica Žive naj vsi narodi postala državna himna. Na razstavi je moč videti tudi precej knjig in sodobnih medijev o Prešernovem življenju in njegovem delu, hkrati pa tudi ogromno prevodov Prešerna v tuje jezike. Ponosni smo, da Prešerna berejo tudi v kitajskem, bengalskem, arabskem jeziku. Več let je v Prešernu tlela želja po samostojni pesniški zbirki. Pogum je zbral spomladi leta 1846; na ljubljanski gubernij je vložil prošnjo za tisk, in predložil dva izvoda rokopisa svojih pesmi. Tiskal jih je Jožef Blaznik v Ljubljani. Poezije so bile natisnjene 15. decembra 1846, vendar z letnico 1847.

22. julija 1846 je bil na Dunaju podpisan dvorni dekret o imenovanju dr. Franceta Prešerna za samostojnega odvetnika v Kranju. Na novo službeno mesto je prišel jeseni, skupaj s sestro Katro in pisarjem Andrejem Rudolfom.

V Kranj je prišel oktobra 1846 in najel stanovanje v prvem nadstropju hiše, ki je bila takrat last kranjskega trgovca in pivovarja Franca Mayrja. Hiša je imela katastrsko številko Mesto 181, vhod v stanovanje pa je bil z današnje Tavčarjeve ulice 8 . Danes je v hiši urejena spominska razstava. V sedanjih galerijskih prostorih Gorenjskega muzeja je bila v tistem času prva kranjska kavarna, ki jo je imel Švicar Florian Pua.

Jeseni 1848 se mu je bolezen poslabšala, proti koncu leta je že obležal. Zdravil ga je kranjski zdravnik Tomaž Pirc (1813-1880). Prešeren je umrl 8. februarja 1849. Pokopali so ga dva dni pozneje ob 10. uri na staro kranjsko pokopališče, današnji Prešernov gaj. Prvotno je bil pesnikov grob desno od vhoda ob zidu, leta 1852 pa so ga prekopali in mu postavili nagrobnik, ki je eden najlepših prostostoječih nagrobnih spomenikov srede 19. stoletja na Slovenskem. V sredini gaja stoji bronasto poprsje našega poeta, ki ga je leta 1969 napravil akad. kipar Lojze Dolinar (1893-1970).

Skozi arkadni hodnik nas pot vodi v nekdanjo Prešernovo odvetniško pisarno. Soba je opremljena z izvirnim pohištvom: pisalno mizo z dvema stoloma in omaro za spise, ki jih je muzej odkupil od dr. Antona Schreinerja odvetnika iz Maribora. Stenska ura z nihalom je nekoč visela v Vrbi, na mizi sta še črnilnik in svečnik.

Zadnji muzejski prostor prikazuje na panojih in v vitrinah naslednje sklope: Prešeren po Prešernu, Pomembnejši prešernoslovci, Pesnik in državotvornost in Kranj ob 150-letnici pesnikove smrti 1999. Tu izpostavljamo dve temi: Prešeren po Prešernu, kjer so prikazani nekateri dogodki, npr. Župančičev govor leta 1926, postavitev Prešernovega spomenika v Ljubljani, ustanovitev Prešernove brigade, postavitev Prešernovega spomenika v Kranju, društva s Prešernovim imenom,…

Že leta 1947 so začeli podeljevati Prešernove nagrade kot najvišje državno priznanje na področju kulture. Ob 50-letnici je izšel tudi zbornik z naslovom Prešernovi nagrajenci 1947-1997, ki sta ga izdala Prešernov sklad in Gorenjski muzej Kranj. Ob 150-letnici smrti je bilo v Kranju mnogo prireditev. Najpomembnejši je bil vsekakor mednarodni simpozij z naslovom Prešernovi dnevi v Kranju, ki je potekal od 2. do 5. februarja 1999.

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri