Ljudska umetnost na Gorenjskem
Gorenjska ljudska umetnost je prikazana z likovno izjemno lepo oblikovanimi predmeti pretežno vsakdanje rabe, ki so glede na uporabno vrednost v vsakodnevnem življenju, razporejeni v štiri poglavja: gorenjsko ljudsko stavbarstvo, notranja oprema stanovanj, praznično in delovno okolje gorenjskega človeka ter njegova duhovna kultura. Gorenjska ljudska umetnost je rasla in se razvijala iz korenin domačega izročila, pa tudi iz pobud, ki so prihajale v vaško okolje iz umetnosti naprednejših družbenih slojev. Vplivi sosednjih dežel, ki jih je gorenjski človek sprejemal v svojo kulturo, nas povezujejo v širši krog vzhodnoalpskih dežel. Uvodni del razstave opozarja na vlogo naselij in stavbarstva v oblikovanju gorenjske kulturne krajine – tu imajo svoje mesto kozolci, kašce, pastirske koče, značilne oblike kmečkih domov in vaških znamenj. Originalne stavbne sestavine, ki so vgrajene v razstavni prostor, odslikavajo arhitekturo gorenjske kmečke hiše, v kateri so še dolgo odmevali vplivi gotskega in kasneje baročnega stila: baročna lesena stropa in klesana portala, poslikana vrata in polkna, rezljane deske gorenjskega ganka, stenska freska ter kovane okenske mreže. Ob kmečki hiši je v tem prostoru prikazan tudi razvoj v oblikovanju gorenjske kmečke skrinje, od najstarejše z letnico 1624 do mlajših iz prve polovice 19. stoletja, v sosednjih prostorih pa so prikazane skrinje posameznih pokrajinskih delavnic, ki so poslikavale skrinje in zibelke, v Gornjesavski dolini pa tudi druge sestavine notranje opreme.
Izstopajoča sestavina v notranji opremi kmečkih domov je poslikano pohištvo. Kultura slikarskega okraševanja pohištva sega nazaj v zgodnje 17. stoletje, najvišji razcvet je doživela ob družbenih in gospodarskih spremembah ob koncu 18. in v prvih dveh tretjinah 19. stoletja. Največ predmetov je iz Gornjesavske doline, kjer je bila kultura ljudskega slikarstva posebno intenzivna in se je ohranjala vse do tridesetih let 20. stoletja. Skrinja je bila nepogrešljiva sestavina pri prevažanju nevestine bale še do sredine 20. stoletja, zato je bila povsod na Gorenjskem predmet slikarskega okraševanja in je v uporabi za shranjevanje obleke in raznovrstnega blaga svoj pomen vsaj v Ratečah obdržala vse do danes. Na ogled je omara baročne oblike s poslikavo z Zgornjega Jezerskega. Odsev vplivov meščanskega intarziranega pohištva je kmečka miza z letnico 1774 iz Bohinja. Oblikovalska volja gorenjskega človeka se je udejanjala na različne načine, tudi v oblikovanju manjših uporabnih predmetov iz lesa, železa in gline.
Predstavljeni so okrasni predmeti iz prazničnega življenja Gorenjcev: dekorativno oblikovani elementi tradicionalne ženske in moške kmečke noše, potem praznične vezenine, krstna zibelka ter praznični podobnjaki iz medenega testa in rezljani modeli za oblikovanje le-teh.
Poseben prostor je namenjen predstavitvi ljudske umetnosti iz podeželskih cerkvic, vaških znamenj, pa tudi izrazito nabožnih izdelkov za domačije: baročne freske s pročelij bogatejših kmečkih hiš ter lesena nabožna plastika. Sem uvrščamo tudi skrinje z izredno bogato figuralno nabožno motiviko, nastale v slikarskih delavnicah Leopolda Layerja (1725 – 1828) in njegovega nasledstva, ki so delale za cerkvene in kmečke naročnike. Odmevi te delavnice so v širši okolici Kranja očitni še v drugi polovici 19. stoletja.
Ljudska umetnost na Gorenjskem
