Od četrtka, 2. decembra 2021, vas vabimo, da si v Prešernovi hiši v Kranju ogledate razstavo Prešernov kult v socializmu v Kranju.

Razstava bo na ogled do konca januarja 2022.

Iz strokovnega teksta kustosa razstave Gašperja Peternela:

»Le kulturen človek je zmožen graditi socializem.« (Delavska enotnost, 8. 2. 1950, str. 5, Prešernova napredna misel je postala last vseh naših delavnih ljudi)
Cilj jugoslovanskih ideologov je bil prirediti Prešerna v simbol nacionalno in kulturno raznolike, toda idejno poenotene države. V vzornici Sovjetski zvezi so za ta namen uporabili Aleksandra Puškina (6. 6. 1799–10. 2. 1837).
Tone Seliškar je zapisal, da bodo Prešerna slavili vsi: »Delavec pri plavžu, rudar v jami, delavka pri tkalnem stroju, kmet na svoji njivi, učenjak za pisalno mizo, vsi, ki nas je vojna vihra teh časov razmetala po ječah in taboriščih, po brigadah in odredih, in vsi tisti, ki so ob lakoti in preganjanju z nami vred pomagali svet snemati s tečajev stare, ljudskim množicam sovražne miselnosti.« (Delavska enotnost, 6. 2. 1948, str. 1, In tako izvršujemo oporoko Franceta Prešerna)
Za izgradnjo pesnika kot simbola so uporabili le nekatere pesmi oz. verze, večinoma iz Zdravljice in Uvoda h Krstu pri Savici, druge pesmi, kot so Sonetni venec, Soneti nesreče, Povodni mož, Od Rošlina in Verjankota, so uporabljene zelo redko, večina pa sploh nikoli.

V Kranju je najpomembnejšo vlogo pri razvoju Prešernovega kulta odigral Črtomir Zorec. Prvi projekt, ki si ga je zadal, je bila ureditev Prešernove hiše v muzej.
Hiša, v kateri je živel in deloval France Prešeren, je bila v lasti Marije Kokl in njenega sina Milana. V njej sta imela prodajalno tkanin. MLO (Mestni ljudski odbor) se je odločil, da je hiša brez odškodnine prevzeta v javno lastništvo. 7. februarja 1949 je v hiši na manjši slovesnosti Črtomir Zorec razglasil: »V imenu Mestnega ljudskega odbora prevzemam to hišo v našo last z namenom, da uredimo v njej kulturnozgodovinski muzej, ki nas bo spominjal na našo častno kulturno zgodovino, katere predstavnik in najvišji vrh je Prešeren.«
Svojo vizijo o tem, kakšna naj bo ureditev hiše, sta predlagala književnik Janko Rozman in arhitekt Marjan Mušič. Prva stvar, ki so jo postavili ob 100. obletnici smrti, je bil kip – doprsni portret, delo Frančiška Smerduja.

VLJUDNO VABLJENI

Vljudno Vas vabimo na ogled izbora fotografij iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju.

Razstava bo na ogled od 9. decembra 2021 do 27. februarja 2022.

KSF je najstarejša javna fotografska zbirka v Sloveniji. Ustanovljen je bil 28. novembra 1970 v Kranju.

Ustanovitev KSF je povezana z bogato fotografsko tradicijo mesta Kranj, ki sega od fotografskih pionirjev Janeza Puharja (1814–1864) in Christiana Paierja (1839–1895) do prvega fotografskega kluba v mestu (ust. decembra 1910), in z aktualnim zanimanjem za fotografijo in fotografsko razstavno dejavnostjo.

Pobudo, ki jo je v članku »Moč fotografije: razmišljanje ob šestdesetletnici ustanovitve prvega slovenskega kluba fotografov-amaterjev« (Gorenjski glas, priloga Snovanja, št. 5, 25. 11. 1970) izrazil biolog, strokovni pisec, urednik, mentor in prevajalec Marko Aljančič (1933–2007), naj bi v rojstnem mestu Janeza Puharja osnovali stalno zbirko izbranih del slovenske fotografije, je obravnaval kranjski Fotokino klub Janez Puhar na slavnostni seji ob 60. obletnici prvega slovenskega amaterskega fotografskega društva v Kranju. Sklep o ustanovitvi Kabineta slovenske fotografije so istega dne pozdravili slovenski fotografi na posvetovanju ob XIII. republiški razstavi fotografije v avli Skupščine občine Kranj.

Prve seje Kabineta maja 1971 so se udeležili: umetnostni zgodovinar in direktor Gorenjskega muzeja dr. Cene Avguštin in fotografi Marko Aljančič, Stojan Kerbler, Tone Marčan, Janez Marenčič, Marjan Smerke in Alojzij Žibert. Stojan Kerbler je menil, da bi moral Kabinet zbirati tudi dokumentacijo o fotografiji, stare fotoaparate in druge predmete, literaturo o slovenski fotografiji ter kataloge in časopisne izrezke. Janez Marenčič je želel, da Kabinet poskrbi za dela umrlih in starejših avtorjev, zbirka Kabineta naj se dopolnjuje s fotografijami, ki bodo izbrane na razstavah, pozneje pa naj se začne sistematično zbiranje (iz zapisnika prve seje Kabineta).

Kabinet je nastal z željo, da bi bila na enem mestu shranjena najboljša dela slovenske fotografije. Postal naj bi matična ustanova slovenskih fotografov. Med njegove temeljne naloge spadajo: krepitev zanimanja za slovensko fotografijo, raziskovanje njene zgodovine, spremljanje fotografske dejavnosti, javna predstavitev fotografskih dosežkov v obliki razstav, evidentiranje in zbiranje fotografij ter arhivskega in dokumentarnega gradiva s področja fotografije. Zbirka se je oblikovala z darili, odkupi in reprinti po originalnih negativih oziroma reprodukcijah objavljenih fotografij. V inventarno knjigo KSF je vpisanih 1685 fotografij. Poleg teh pa v zbirko KSF spadajo tudi večje donacije fotografov Janka Skerlepa (358 fotografij, 2580 negativov na steklenih ploščah, 7549 negativov in kontaktnih kopij, 7391 diapozitivov), Stojana Kerblerja, Janka Andreja Jelnikarja (celoten opus barvnih diapozitivov), Marjana Smerketa, Staneta Klemenca (opus alpinistične in popotne fotografije) in Boštjana Gunčarja. Leta 2014 je muzej odkupil fotografsko zapuščino Franca Ferjana, ki se je uvrstila v zbirko KSF (518 fotografij).

V akcijski skupini za izvajanje programa Kabineta so bili: Marko Aljančič, dr. Cene Avguštin, likovni kritik Aleksander Bassin, preučevalec zgodovine slovenske fotografije mag. Mirko Kambič, Stojan Kerbler in Marjan Smerke, občasno so bili k sodelovanju povabljeni še drugi. Marko Aljančič je bil pobudnik in dolgoletni nepogrešljivi sodelavec Kabineta. Stojan Kerbler je poskrbel za večino preslikav in pripravo nekaterih preglednih razstav. Dr. Cene Avguštin je Kabinet slovenske fotografije smiselno povezal z delovanjem muzeja. Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju, kot je uradni naziv muzejske zbirke del domačih fotografov, je postala nepogrešljiv del umetnostnozgodovinskega oddelka – tako rekoč prvi kustodiat za fotografijo v domačih muzejih. Zbirka je dostopna za študijske namene.

Na razstavi je so na ogled fotografije, ki so nastale od konca dvajsetih let do osemdesetih let preteklega stoletja. Njihov izbor dopolnjuje predstavitev delov zbirke KSF, ki je bil objavljen v katalogih razstav Razvojne poti slovenske fotografije 1945–1983 (Cankarjev dom v Ljubljani, 1984) in Izbor iz zbirke KSF (Mestna hiša v Kranju, 2005) ter nekaterih drugih katalogih, ki so izšli pod okriljem Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju.

VLJUDNO VABLJENI

Letošnji že 11. Valičev arheološki dan bo tako kot lanski potekal po spletni aplikaciji ZOOM. 

Predavanja se bodo odvila v ponedeljek, 13. decembra 2021, od 10. ure dalje. 

Spletna povezava bo objavljena naknadno. 

Vsebina srečanja bo letos namenjana novim odkritjem, ki so spremenila ali dopolnila naše dosedanje znanje o preteklosti. Predvidoma 15 prispevkov bodo predstavili uveljavljeni arheologi in tudi nekaj tistih, ki so šele na začetku svoje raziskovalne poti. Teme bodo raznovrstne: od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka, od predmetov do pokrajine in vprašanja dialektov. 

Srečanje bo posvečeno spominu na arhitekta Željka Kovačića in plodnemu sodelovanju z njim na več razstavah. 

Rimski meč iz groba, odkritega na Bobovku, najverjetneje ni pripadal rimskemu legionarju, kot se je nekoč domnevalo. (foto T. Lauko)

Pokojni arhitekt Željko Kovačić. Postavljanje razstave Zlata doba Karnija.

Arhitekt Željko Kovačić, avtorica razstave Verena Perko, tedanja direktorica Barbara Ravnik in odgovorni arheolog Milan Sagadin pri postavljanju razstave Zlata doba Karnija.

Željko Kovačić s hčerko pri postavljanju razstave Prelepa Gorenjska v gradu Khislstein, 2012.