Po dokumentarni razstavi Dekle iz ozadja zgodovine s podnaslovom Ljudmila Belcijan in njena pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića je Gorenjski muzej pripravil obsežno monografijo, ki so jo ustvarili domači in tuji avtorji.

V javnosti pogosto slišimo stališče, da zgodovino pišejo zmagovalci. V Gorenjskem muzeju pa smo s pridobitvijo gradiva iz Južne Afrike dobili priložnost, da opozorimo na pomembnost zgodovine malega človeka. Iz dnevnikov, pisem, razglednic in drugih dokumentov je pred nami nastajala podoba Ljudmile Belcijan, mladenke iz Predoselj, ki je na predvečer druge svetovne vojne za vedno zapustila domovino z družino kneza Pavla Karađorđevića. Njena življenjska zgodba se je nadaljevala daleč od doma, na skrajnem robu velikega afriškega kontinenta – v Južni Afriki.

Skupaj s sodelavcem dr. Markom Frelihom, kustosom za afriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, je sodelavka Alenka Pipan pregledala gradivo in pripravila izbor vsebin za razstavo, ki sta jo posvetila praznovanju 200. obletnice rojstva dr. Ignacija Knobleharja (1819–1858), katoliškega misijonarja v južnem Sudanu in raziskovalca porečja Belega Nila. Knoblehar je bil prvi Slovenec, ki je svoje rojake seznanil z Afriko. V domovini je že leta 1850 organiziral javno afriško razstavo, v različnih časopisih pa je bilo objavljenih veliko prispevkov o njegovem življenju ob Belem Nilu. O Knobleharju je bilo veliko napisanega, Ljudmila Belcijan pa bi skoraj izginila iz zgodovine, če ne bi njena nečakinja Zvonka Podboršek ohranila dragocenega arhivskega gradiva, med katerim izstopajo predvsem osebni dnevniki. Ob branju Ljudmilinih zapisov nehote pomislimo na znameniti dnevnik Ane Frank. Obe sta začeli pisati dnevnik v osebni stiski, ki jo je povzročila največja in najhujša vojna v zgodovini človeštva, druga svetovna vojna. V obeh intimnih besedilih prepoznamo nekaj skupnih želja in hrepenenj – o miru, običajnem vsakdanjem življenju, domu, družini in ljubezni. Če se njuni dnevniki ne bi ohranili in predstavili javnosti, ne bi nikoli spoznali niti Ane niti Ljudmile.

Pri raziskovanju številnih vezi z domačimi in tujimi strokovnjaki je bila priprava monografije logično nadaljevanje zanimive zgodbe o Ljudmili Belcijan, vredne scenarija za film. K sodelovanju sva povabila Zvonko Podboršek in Andreja Štera, nečakinjo Ljudmile Belcijan in sina Belcijanove najboljše prijateljice Katarine Šter. Dr. Peter Mikša nas je v svojem prispevku opomnil, da so bili Karađorđevići nekoč tudi slovenski kralji. Kneginja Jelisaveta Karađorđević, najmlajši otrok kneza Pavla in kneginje Olge, si je ogledala razstavo v Kranju in nas povabila v Beograd na odprtje razstave Kneginja Jelisaveta – Dolga pot domov. V svojem prispevku je zapisala: “Razstave, ki temeljijo na tovrstnih osebnih spominskih gradivih, pomembno prispevajo k razvoju sodobne muzeologije. To namreč omogoča obiskovalcem, da se poistovetijo z življenjem običajnih ljudi, in tako lažje začutijo ter razumejo širše razsežnosti zgodovinskih dogodkov.” Mag. Tamara Ognjević je v svojem prispevku osvetlila ozadje priprav na razstavo o kneginji Jelisaveti, ki je nastala v okviru projekta Rodoslovje starih srbskih družin. Ivana Božović, zgodovinarka in arhivarka v Arhivu Jugoslavije, je predstavila arhivsko gradivo, ki se nanaša na internacijo kneza Pavla Karađorđevića z družino v Afriko med letoma 1941 in 1946. Ljudski ustvarjalec in zbiratelj Nani Poljanec je prijatelj kronanih glav, saj je z družino Karađorđević navezal tesne prijateljske stike. Med njegovimi tremi zasebnimi zbirkami je posebej zanimiva kraljeva zbirka, ki jo je podrobneje predstavil in nas tako povabil na obisk v Muzej Anin dvor.

Vabimo vas k naročilu monografije v spletni trgovini Gorenjskega muzeja in zanimivemu branju.

Vljudno vabljeni na odprtje razstave del Franca Beštra, v četrtek, 20. maja 2021, ob 19. uri v Galeriji Prešernove hiše. 

Franc Bešter, rojen leta 1957. Leta 1983 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (prof. Š. Planinc, J. Bernik, G. Gnamuš). Od 1983 je bil likovni pedagog na osnovni šoli F. Prešeren v Kranju, nato v svobodnem poklicu, razen 1999 do 2004, ko je poučeval likovno vzgojo na gimnaziji na Jesenicah. Priredil je okrog 80 samostojnih razstav. Izdal je več knjig (Nebeško kraljestvo, Potovanje zavesti), ki se navezujejo tudi na njegovo slikarsko delovanje, pri katerem so prisotne prvine nadrealizma. Na pregledni razstavi, na kateri se po 30 letih ponovno samostojno predstavlja v razstavnih prostorih muzeja, bomo opozorili na najpomembnejše motivne sklope Beštrovega slikarstva.

V četrtek, 27. maja 2021, vas ob 19. uri vljudno vabimo na odprtje razstave Kaša, žganci, zelje – Dediščina gorenjske prehrane za sodobno rabo. Razstava bo na ogled v gradu Khislstein predvidoma leto dni. 

V letu 2021 je Slovenija evropska gastronomska regija, zato predstavljamo prehranjevanje ljudi na Gorenjskem, še pred 60 leti temelječe na lokalnih sezonskih živilih, racionalni porabi brez odpadkov, skupnih obrokih, veliki razliki med prazničnimi in vsakdanjimi jedmi, samooskrbi, ki jo simbolizirajo gorenjske kmečke kašče, danes spomeniki kulturne dediščine. Iz mest na podeželje je prihajalo znanje kuhanja in predelovanja živil za zimske mesece. Zaposlovanje žensk in proces intenzivne globalizacije v 2. polovici 20. stoletja je prinesel drugačne vrednote prehranjevanja.

V iskanju svoje identitete smo Gorenjci stare jedi vključili v turistično ponudbo. Vrhunska restavracija Vila Podvin, tesno povezana z gorenjsko prehransko dediščino, je prejela dve Michelinovi zvezdici. Gorenjski šolarji sodelujejo v gibanju Kuhna pa to. Poznavanje nekdanje prehrane daje priložnosti za zdravo, uravnoteženo sodobno prehrano. Razstava vključuje proizvajalce živil, kmečke žene in vrhunske kuharje z Gorenjske.

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Gorenjska leta 1991 v četrtek, 10. junija 2021, ob 19. uri v Galerijo Mestne hiše v Kranju. 

Razstava bo posvečena 30. letnici osamosvojitve Republike Slovenije. Z dokumentarnimi fotografijami bo predstavljeno življenje na Gorenjskem v letu 1991, od prelomnih političnih dogodkov in družbenih spremembe do vsakdanjega življenja. Predstavljen bo utrip Gorenjske v času velikih zgodovinskih dogodkov in življenje njenih prebivalcev. O vsem tem je redno poročal lokalni časopis Gorenjski glas. Razstava bo temeljila na časopisnih objavah in fotografskem arhivu Gorenjskega glasa, ki ga danes hrani Gorenjski muzej.

Vljudno vabljeni na odprtje medinstitucionalne razstave Ženske zgodbe v četrtek, 17. junija 2021, ob 19. uri v Stebriščni dvorani Mestne hiše. 

Medinstitucionalna razstava je zasnovana kot skupna predstavitev izbranih arheoloških in ostalih muzejskih predmetov, ki bodo interpretirani skozi mitološke teme in sodobnimi »pripovedmi«. Osrednja tema je namenjena ženskim zgodbam, ki skozi različne družbene vloge (kneginja, soproga, ljubica, mati, delavka, sužnja …) odpira vprašanja o položaju žensk v sodobni družbi in vodi h kritičnemu razmisleku o sodobnih ženskih gibanjih. Razstavo sestavlja 11 samostojnih muzejskih enot na ženske teme, celota pa je posvečena povezavi in primerjavi preteklosti s sedanjostjo. Osrednji prizor bo restavrirano drevo z groba Alme Karlin kot osrednja metaforična slika med tematsko različnimi vitrinami s predmeti, ki izpričujejo status, spol ali družbeni položaj žensk v preteklosti in sedanjosti.