Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | 23 junija 2024

Scroll to top

Top

Pletene posode

Pletene posode iz leske

Posode lahko spletemo iz različnih gradiv. Na Gorenjskem so največ uporabljali leskove veje, za nežnejše izdelke razcepljene v več viter. Znanje pletenja se je prenašalo iz roda v rod in je pletarjem prinašalo dodatni zaslužek zlasti v zimskem času. Živeli so povsod, na nekaterih bolj gorskih krajih, kjer so naravne okoliščine bile naklonjene gojenju leske, pa jih je bilo še več, na primer na Beli pri Preddvoru in v Besnici in okoliških vaseh. Izdelovali so različne izdelke, ki so jih ljudje potrebovali v lokalnem okolju. Za prenašanje vsega mogoče, v Besnici so na primer vanje nabirali tudi gobe, so izdelovali različne nahrbtne koše. Spleteni so bili večinoma iz viter, da so bili lahki. Dve značilni posodi sta bili izdelani prav tako iz viter: »camboh« z dvema ročajem v zgornjem robu in »cajna« z enim ločno oblikovanim ročajem. Košare za pobiranje krompirja in sadja so imele leseno dno in so bile ožje in podolgovate, da jih je bilo polne lažje nositi. Posebne priročne košarice so pletarji oblikovali za nabiranje sadja. Z vrvico ali pasom so si jih obirači pritrdili za pas, da sta bili roki prosti za obiranje, in nabirali z obema rokama.

»Camboh«, košara za živalsko krmo, E 1109, Bela (Preddvor), sredina 20. stoletja, višina 22 cm, dolžina 50 cm, širina 46 cm, leskove palice, prepletene z leskovimi vitrami.

Cajna, košara z enim ročajem, E 3965, Strahinj (Naklo), sredina 20. stoletja, višina 22 cm, dolžina 40 cm, širina 38 cm, leskove palice, prepletene z leskovimi vitrami.

Koš E 8963, Kališe (Selca), konec 20. stoletja, višina 53,5 cm, dolžina 52,5 cm, širina 41,5 cm, leseno dno, leskove palice, prepletene z leskovimi vitrami.

Košara za krompir, E 3942, Bela (Preddvor), sredina 20. stoletja, višina 22 cm, dolžina 40 cm, širina 38 cm, leskove palice, prepletene z leskovimi vitrami.

Košarica (»cajnica«)za nabiranje drobnega sadja, E 577, Besnica (Kranj), sredina 20. stoletja, višina 22 cm, dolžina 30 cm, širina 16 cm, leskova palica in vitre.

Košarica (»cajnica«) za obiranje sadja: češenj, hrušk, gozdnih sadežev, E 1852, Besnica (Kranj), sredina 20. stoletja, višina 34 cm, dolžina 21 cm, širina 19 cm, leskove palice in vitre.

Pletene posode iz slame

Priročen material je bila tudi slama, ki so jo zbirali v snopiče in jih povezovali s tankimi smrekovimi vitrami. Največ so jih uporabljali pri peki kruha. Okrogle posode so dale obliko hlebcem. Peki pa so pripravljali tudi štruce, ki so vzhajale v štručnicah. Največja košara iz slame pa je bila namenjena za setev žita na njivi, povprek je imela lesen ročaj. Zlasti iz vzhodne Slovenije so prihajale tudi različne okrogle posode iz slame s pokrovom za hranjenje tudi česa drugega, ne le živil. Iz tako pletene slame so bili tudi prvi panji za čebele.

Košara za kruh (»krušnjek«), E 717, okolica Kranja, začetek 20. stol., višina 9 cm, premer 49 cm, slama, smrekove vitre.

Pehar, Gorenjska, E 8246, Gorenjska, 2. polovica 20. stoletja, višina 9 cm, premer 32 cm.

Štručnica, Blejska Dobrava, sredina 20. stoletja, višina 10 cm, dolžina 58 cm, širina 21 cm, slama in smrekove vitre.

Sejalnica, E 4740, Gorje (Bled), začetek 20. stoletja, višina 24 cm, dolžina 40 cm, širina 40 cm, slama in smrekove vitre, lesen ročaj.

Pletene posode iz vrbe

Poklicni pletarji, ki so izdelovali vrhunsko oblikovane izdelke za notranjo opremo meščanskih domov, so pletli iz tankih vrbovih šib.  Vrbo so gojili v nasadih, da so imeli na zalogi dovolj gradiva. Nekaj izdelkov, spletenih iz vrbovih šib, se je udomačilo tudi na podeželju in pri revnejših meščanih. Nižje košare s stabilnim dnom, imenovane jerbasi, so zelo ustrezale za nošnjo bremen na glavi, kar je bilo za ženske običajen način prenašanja živil s polja domov ali na tržnico. Najlepše izdelani so bili jerbasi iz rok pletarjev, ki so se šolali v Pletarski šoli v Radovljici (1908–1935), namenjeni izključno za nošnjo velikonočnih jedi v cerkev k blagoslovu.

Jerbas za shranjevanje volne, E 4431, Studor (Bohinj), sredina 20. stoletja, višina 28 cm, premer 80 cm, vrbove šibe.

Jerbas, E 4743, Gorje (Bled), sredina 20. stoletja, višina 25 cm, premer 55 cm, vrbove šibe

Jerbašček, E 7513, Bohinjska Bistrica, sredina 20. stoletja, višina 18,5 cm, premer 42 cm, vrbove šibe.

Jerbas za velikonočni blagoslov jedi, E 3969 (Šenčur), izdelek pletarja, izšolanega v Pletarski šoli v Radovljici, sredina 20. stoletja. Med vrbove palice in vitre so vpletene pobarvane slamnate kite, višina 26 cm, premer 63 cm.

Dostopnost

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri