Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | 7 decembra 2024

Scroll to top

Top

Usnjarski muzej

Usnjarska in čevljarska tradicija v Bohinju

V Bohinju je bila že v preteklosti dobro razvita živinoreja, ki je dajala osnovno surovino za izdelavo usnja. Najstarejša doslej najdena omemba rokodelskih poklicev usnjar in čevljar je iz popisa leta 1749.

V prvi polovici 20. stoletja sta v Bohinjski Bistrici delovali dve obrtni usnjarski delavnici: Sodjeva in Godčeva. Največji porabniki usnja so bili čevljarji in sedlarji. V letih med 1890 in 1910 je bila Bohinjska Bistrica z okoli 660 do 870 prebivalci prava »šoštarska vas«, saj se je s čevljarstvom ukvarjalo več kot 10 domačinov in nekaj tujcev. Po enega do dva čevljarja so imele tudi druge vasi v Bohinju. Po drugi svetovni vojni sta nove čevlje izdelovali in stare popravljali dve podjetji: Krajevno čevljarsko podjetje Zlatorog v Srednji vasi in Krajevno čevljarsko podjetje Triglav v Bohinjski Bistrici.

Sodjeva usnjarna

Konec 19. stoletja je v zgornjem delu vasi kože, ki so mu jih prinašali Bohinjci, strojil Jožef Sodja, po domače Skalovčev. Po očetovi smrti leta 1902 je z usnjarsko obrtjo nadaljeval Ivan Sodja. Leta 1939 je obrt prevzel Ivanov sin Nikola, ki se je leta 1944 pred likvidacijo umaknil na Koroško. Delavnica in trgovina sta bili po vojni zaplenjeni.

Godčeva usnjarna

Njen prvi lastnik Jurij Godec je v na novo postavljeni hiši ob potoku Bistrica okoli leta 1900 uredil usnjarsko delavnico. Najmlajši sin Tomaž Godec, ki se je pri njem izučil za usnjarskega pomočnika, je leta 1927 prevzel obrt in jo vodil do sredine leta 1941. Nemci so ga ujeli in ga kot talca ustrelili 20. aprila 1942 v Mauthausnu. Po vojni je njegov brat Blaž Godec v hiši odprl zbiralnico kož.

Od surove kože do usnja

Postopek ročne predelave kože v usnje v usnjarni Tomaža Godca je bil prvič rekonstruiran leta 1978 na podlagi izročila, ohranjenih predmetov in zbranih podatkov o nekdanji usnjarni. Tomaž Godec je strojil goveje in svinjske kože ter kože divjadi in drobnice. Za strojenje je kot strojilo uporabljal smrekovo lubje in hrastove ježice. Postopek predelave kože od priprave na strojenje, strojenja in obdelave po strojenju je nazorno predstavljen na panojih in s predmeti. Posamezna usnjarjeva opravila dopolnjujejo videoposnetki in fotografije na računalniškem zaslonu.

Usnjarsko orodje

Usnjarji so pri ročnem delu uporabljali številna orodja, zlasti nože. Orodje je bilo dragoceno, zato so nanj skrbno pazili. Na razstavi si lahko ogledate nože za pripravo kože na strojenje in nože za obdelavo kože po strojenju.

Zloženka

Dostopnost

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri