Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | March 27, 2017

Na vrh

Vrh

Planšarstvo

Bohinj je bil stoletja najmočnejše planšarsko središče. Razvito je bilo planšarstvo z mlekarstvom v najbolj intenzivni obliki. Od maja do sredine junija so se planšarji s čredami krav iz doline najprej podali na spodnje planine in od tam naprej na visoke planine, skladno z razpoložljivo pašo. Jeseni so se nato zopet postopoma vračali v dolino.

Leta 1873 so uvedli organizirano zadružno sirarstvo in izdelovanje sira na švicarski način, za kar je imel velike zasluge Janez Mesar, tedanji župnik v Bohinjski Bistrici. Kmalu je zacvetela trgovina z bohinjskim sirom, ki je domačinom prinašala pomemben vir zaslužka.

V prvem prostoru je prikazan lesen planšarski stan z notranjo opremo s planine Zajamniki. Na vhodni fasadi stana je slabo vidna letnica 1849. V zadnjih dveh desetletjih so stan uporabljali le še v času košnje in ob drvarskem delu.

V drugem prostoru je ohranjena originalna sirarska delavnica z velikima vzidanima sirarskima kotloma in prešo za oblikovanje hlebov sira. Razstavljeni so originalni predmeti notranje opreme sirarn (sirarsko orodje in pribor, posode za mleko, pinje za izdelovanje masla), veliki kotel na lesenem vratilu iz sirarn v planini Blato. V vitrini je velika “majerska” krošnja, opremljena s potrebščinami, ki so jih planšarji vsako leto ob selitvah v planine nosili s seboj. S fotografijami so prikazane sirarne in sirarsko delo v planinah, transport sira v dolino…

Ob vhodu v muzej je kartografski prikaz najstarejših omemb planin (prva sega v leto 973), grafični list s hišnimi znaki, s kakršnimi so zaznamovali gospodarji svoje orodje in posodje. Na nasprotni strani je na panoju portret bohinjskega župnika Janeza Mesarja, gospodarskega in kulturnega preroditelja Bohinjcev.

S fotografijami so v tretjem prostoru prikazana značilna bohinjska planšarska naselja in značilne planšarske zgradbe. Na visokih planinah, kjer samo pasejo, so značilni enocelični leseni stanovi na stebrih, ki združujejo spodaj prostor za živino, zgoraj pa planšarsko bivališče. Raziskovalci odkrivajo v teh oblikah planšarskih zgradb usedline kulture staroselcev.

Ob vhodu v četrti prostor je na desni strani najstarejša upodobitev Triglava, planine Velo polje in bohinjskega planšarja – Baragov bakrorez iz leta 1776, na levi pa upodobitev Bohinjca slikarja Ladislava Benescha, leta 1888. Na ogled so portreti številnih planšarjev, planšarske selitve, planšarjev delovni dan, njegova hrana, njegov prosti čas, nazadnje tudi bohinjski kravji bal – tradicionalna bohinjska turistična prireditev, ki je pognala korenine iz planšarskega prikaza ob koncu paše.

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri