Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | October 22, 2017

Na vrh

Vrh

Prelepa Gorenjska

Nova stalna razstava Prelepa Gorenjska je zasnovana kot sprehod skozi čas v dvanajstih epizodah v prvem nadstropju in na podstrehi. Razstavne zgodbe o Gorenjski in ljudeh pripoveduje več kot 1300 muzealij, vsebino posameznih sob povzemajo izbrani verzi iz Prešernovih poezij in ljudske pesmi. Muzejsko pripoved o Prelepi Gorenjski oživljajo zvočni prostori, številne fotografije in številni dokumentarni in igrani filmi.

Razstava Prelepa Gorenjska v prenovljenem gradu Khislstein, Tomšičeva 44, je na ogled od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Muzej je zaprt ob ponedeljkih in 1.1, 1.5., 1.11. in 25.12.

Gorenjska pokrajina, kot jo doživljamo danes, se je oblikovala mnoge milijone let. Vanjo so ledeniki in deroče vode vrezovali kanjone, doline in rečne struge, nastala so jezera. Najstarejše sledi človeka na Gorenjskem pa segajo le nekaj deset tisoč let v preteklost. Prazgodovinska naselja in grobišča nekdanjih prebivalcev so bila odkrita v mnogih gorenjskih krajih. S prihodom Slovanov, ki so se pomešali s staroselci, je prevladala slovanska govorica. Pomešale so se zakladnice prastarih znanj in običajev, ohranila so se stara imena rek in gora. Predvsem pa se je ohranila veščina železarjenja, ki ga na Gorenjskem poznamo že 3000 let.

Gorenjska je bila zaradi gozdov, bogastva železove rude in železarskih veščin, rodovitnih polj in živahnih trgovskih poti gospodarsko trdna. V gospodarnosti, navezanosti na zemljo, veri in maternem jeziku koreninita deželna zavest in zavest o slovenstvu. Zato so gorenjske domačije dale tolikšno število izobražencev.

Razstava Prelepa Gorenjska je poklon deželi in ljudem. Je pa tudi klic k srčnosti, da skrbno ohranjamo, kar smo prejeli od prednikov.

Natančnejša predstavitev vsebine:

foto02

Prva soba: Prelepa Gorenjska je uvod v razstavo. Obiskovalci bodo s pomočjo interaktivne makete spoznavali Gorenjsko skozi slike in zvoke.

Druga soba: Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi  je zgodba o zemlji in trdem življenju kmečkega človeka. Arheološke najdbe izpričujejo o začetkih železarjenja, prikazani pa so tudi začetki gorenjskih vasi, katerih poselitev sega še v rimsko dobo.

Tretja soba: Gradove svetle zida si v oblake Skozi legendo o trdosrčni grofici s Pustega gradu je predstavljeno življenje graščakov, nekaj izbranih umetnin pa priča o umetniških zakladih Gorenjskih cerkva. Model protiturškega tabora s ponazorjenim sistemom obveščanja opominja na turško nevarnost. Arheološke najdbe in nagrobnik pa nas seznanijo z gospodarji Khislsteina in z njegovo stavbno preteklostjo.

Četrta soba:  Dežela Kranjska nima lepšga Kranja Obiskovalec se znajde sredi sejemskega vrveža na kranjskem mestnem trgu, pokuka v meščansko hišo in obrtno delavnico, v gostilni sreča Primoža Trubarja in se v župni cerkvi sv. Kancijana seznani s tragično usodo znamenitega kranjskega oltarja, ki ga danes hranijo na Dunaju.

Peta soba:  Z vami bom na rajžo šel  S številnimi izvirnimi predmeti, ki so nekoč služili za tovorjenje in prevoz se je arkadni hodnik  v prvem nadstropju spremenil v pot, po kateri spremljamo promet skozi zgodovino.

Šesta soba: Vremena Kranjcem bodo se zjasnila

Železarstvo je že dve tisočletji in pol temelj gorenjskega gospodarstva, razvilo se je na podlagi odlične rude in posebnega znanja. Poleg trdega življenja Kroparjev se seznanimo z lakotami, ki jih je zaključila šele sajenje krompirja in koruze. K boljšemu življenju pa je posredno pripomogla uvedba obveznega šolanja, kot tudi uvedba poštnih povezav.

Sedma soba: Bliža se železna cesta Prihod železnice je spremenil mesto in podeželje: razmahnilo se je trgovanje z lesom in deželnimi pridelki, izvili so se začetki kranjske industrije, začelo se je odpiranje trgovin, domačim obrtniškim izdelkom, kot je bilo npr. sitasrtvo se je odprl širni svet.

Osma soba: Žive naj vsi narodi: razstava doseže vrhunec v izvirno poslikani Modri dvorani s predstavitvijo pomembnih gorenjskih mož in njihovih dejanj. Prešern, Zois, Bleiweis in Aljaž so bili sredi 19. stoletja stebri slovenske narodne zavesti: njihove sanje so se uresničile šele z nastankom samostojne Slovenije. Prešernova Zdravljica, natisnjena sredi vojne vihre v partizanski tiskarni, nas na »oltarju domovine« opozarja na domoljubje številnih rodov prednamcev.

Deveta soba: Bod moja, bod moja, ti bom lešnikov dal:  Vezenine, poslikano pohištvo, podobe na steklo, noša in drugi izbrani predmeti iz bogate zbirke gorenjske ljudske umetnosti pričarajo vzdušje v sobi kmečkega dekleta.

[SinglePic not found]Deseta soba: Od nekdaj lepe so Kranjice slovele Izvirno poslikana Zelena dvorana odkriva podobo življenja uglednih meščank, ki so z videzom, izobrazbo in načinom življenja skrbele za ugled družine. Zvočna kulisa in zbirka pisem pa pripoveduje  romantično ljubezensko zgodbo pesnice in skladateljice Josipine Turnograjske in politika Lovra Tomana.

Enajsta soba: Mala projekcijska dvorana, kjer si je mogoče ogledati projekcije nekaterih najlepših filmov z gorenjsko tematiko.

Dvanajsta soba: Ko brez miru okrog divjam, prjatli prašajo me KAM?

Vstop v 20. stoletje simbolno zaznamuje podoba bohinjskega železniškega predora. Razvoj turizma, vzpon industrije in krvave morije dveh svetovnih vojn in bratomorne razprtije so zaznamovale podobo 20. stoletja.  Z izdelki najuspešnejših gorenjskih tovarn je predstavljena zgodba o uspehu in propadu gorenjske industrije. Osamosvojitev Slovenije, vstop v Evropsko unijo in pogled v prihodnost Gorenjske, s tem tudi vsega prebivalstva Slovenije, pa simbolno zaokroža misel: gospodarnost, modrost, dobrosrčnost, varčnost so vrednote, ki so vtkane v tisočletno gorenjsko dediščino, jih bomo vzeli kot dragoceno popotnico tudi v prihodnost.

foto03

Vodja projekta stalne razstave: ddr. Verena Vidrih Perko

Avtorska skupina: ddr. Damir Globočnik, mag. Tatjana Dolžan Eržen, Beba Jenčič, ddr. Verena Vidrih Perko, mag. Monika Rogelj, mag. Marjana Žibert

Arhitekt razstave: Željko Kovačić

Zvočni prostori: Boštjan Perovšek

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri