Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | March 19, 2019

Scroll to top

Top

Odprtje razstave Ciril in Metod – bizantinska misijonarja

Odprtje razstave Ciril in Metod – bizantinska misijonarja

Gorenjski muzej Vas v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovaške

Vljudno vabi na ogled razstave

Sveta Ciril in Metod – bizantinska misijonarja, apostola Slovanov, zavetnika Evrope

V Stebriščni dvorani  Mestne hiše, Glavni trg 4, Kranj.

Razstavo je odprla veleposlanica Slovaške republike v Ljubljani nj. eksc. dr. Marianna Oravcová.

Razstava bo na ogled do 15. julija 2013.

SLEDOVI DELOVANJA SVETIH BRATOV CIRILA IN METODA  NA TLEH DANAŠNJE SLOVENIJE

Slovanske kneževine na Moravskem in v Spodnji Panoniji so ob zavezništvu z Bizancem in ob delovanju misijonarjev brata Cirila-Konstantina in Metoda izoblikovale samostojne cerkvene organizacije, neodvisne od frankovske salzburške nadškofije. Sveta brata sta se na poti iz Moravske ustavila na dvoru knezu Koclja v Spodnji Panoniji. Na knezovo prošnjo sta papeža  Hadrijan II. in  Janez VIII. postavila Metoda za moravskega nadškofa in pri bogoslužju dovolila rabo slovanskega jezika. Sveta brata sta izoblikovala glagolsko pisavo in slovanski jezik postavila ob bok hebrejščini, grščini in latinščini, do tedaj edinim liturgičnim jezikom.

Najdragocenejša, posredna zapuščina Cirila in Metoda je nastanek prvega slovanskega knjižnega jezika, starocerkvenoslovanščine, ki je še danes v rabi pri slovanski pravoslavni liturgiji.

S kasnejšim delovanjem učencev Cirila in Metoda pa je povezan tudi nastanek najpomembnejšega pisnega vira za zgodovino Slovencev O pokristjanjenju Bavarcev in Karantancev. Zapis je nastal kot odgovor Salzburga na misijonarsko delo svetih bratov.

Življenje iz časa slovanskih kneževin in delovanja Cirila in Metoda v 9. stoletju pa je bogato arheološko dokumentirano. Orodje, orožje, lončenina, nakit so v Srednji Evropi, kot tudi med Veliko Moravsko in Karneolo, podobnih oblik. Izrazite povezave pa so opazne med orožjem in vojaško opremo iz velikomoravskih Mikulčic, Starega mista in iz slovenskih najdišč Gradišče nad Bašljem, Ajdna nad Potoki, Ptujem itd. Največ regionalnih posebnosti kaže nakit. Uhani, prstani, zapestnice in druge vrsta nakita iz 9. stoletja so izdelani po modi iz Bizanca in so materialna priča političnih in duhovnih povezav med slovanskimi kneževinami in cesarskim dvorom. Posebej velja opozoriti na nakit iz groba odkritega na Ptujskem gradu, ki ga je dr. Paola Korošec skušala povezati z delovanjem Metoda na dvoru kneza Pribine.

Bizantinski vplivi so opazni še tudi na nakitu 10. stoletja. Najbolj očitni so na vzhodu današnje Slovenije, v 11. stoletju pa sežejo vse do Kranja in Bleda. Na uhanih in zaponkah tega časa prepoznamo svetopisemske in krščanske motive, kot so križ, Božje jagnje, drevo življenja, orel, vodnjak življenja itd. Po pravici lahko domnevamo, da je krščanstvo v pokrajinah vzhodne Slovenije vsaj deloma tudi dediščina delovanja svetih bratov.

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri