Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | March 18, 2019

Scroll to top

Top

Predmeti iz Razingerjeve poštne postaje v Podkorenu

Začetki poštnega prometa segajo v rimski čas. Področje Gorenjske je bilo za rimsko državo strateško pomembno, saj je povezovalo vzhodne in zahodne rimske pokrajine. Za vojaške in državne potrebe so Rimljani gradili ceste. Preko Gorenjske so pomembne ceste potekale od Emone (Ljubljane) po kamniškem območju ter iz Kranja preko Ljubelja in Korenskega sedla na Koroško. Ob državnih cestah so bili zaposleni posebni uradniki, ki so skrbeli za transport pisnih sporočil, različnih pošiljk in oseb, pomembnih za delovanje države. Običajno so jih prenašali v poštnih kočijah. Ostalim državljanom te poštne usluge niso bile namenjene.

Po propadu rimske države niso več vzdrževali cest, tako da je prenehala tudi organizirana poštna dejavnost. Vladarji, deželni knezi, graščaki in meščani so sporočila prenašali preko slov, ki so potovali peš ali na konjih. Ko pa so v 15. stoletju Turki plenili po slovenskih deželah, so poskušali pošto na novo organizirati, saj so morali obvestila o turški nevarnosti prenašati zelo hitro. Najhitrejši so bili sli tekači, uvajali pa so tudi jezdno pošto. Ponekod so uvedli redne poštne zveze, kar je pomenilo, da je sel vsaj enkrat na teden pobiral pisma in pakete in jih odnesel prejemniku.

Ob cestah, kjer je bil organiziran poštni promet so ustanavljali  poštne postaje. Najstarejša poštna postaja ob poštni cesti Ljubljana –Gradec je bila v Podpeči  pri Lukovici ob vhodu v Črni graben. Na začetku 18. stoletja so jo postavili še v Šentožboltu.

V 18. Stoletju je država pošto prevzela v neposredno upravo. Poštno službo je pospeševala zaradi potreb državnih uradov in trgovine. Tako so na Gorenjskem v sredini 18. stoletja ukinili poštne sle in vpeljali redno poštno zvezo med Ljubljano in Celovcem, nekaj let kasneje so vzpostavili poštno zvezo Ljubljana –Beljak. Osrednja poštna postaja je bila v Kranju , ostale so bile v Tržiču, na Otoku pri Podvinu, na Savi pri Jesenicah in v Podkorenu.

Na poštni postaji v Podkorenu je služboval v začetku 19. stoletja poštni upravitelj Lovrenc Razinger. Pri Razingerjevih je bila tudi gostilna in hlevi za izmenjavo konj, ki so vlekli poštne kočije. Poštna služba je bila dedna.  V rodbini je ostala vse do izgradnje gorenjske železnice leta 1870, ko so začeli poštne postaje opuščati. Iz Razingerjeve zapuščine hranimo v Gorenjskem muzeju nekaj dragocenih predmetov iz 19. stoletja, kot so portret poštarja Lovrenca Razingerja, poštni žigi ter postiljonski  jopič in kapa. Spadala sta  k svečani uniformi skupaj z rogom,  ki je bil obvezna oprema vsakega poštarja.

mag. Marjana Žibert

Predmeti Razingerjeve poštne postaje v Podkorenu. Foto Tomaž Lauko

Postiljonska uniforma iz Razingerjeve poštne postaje. Foto Tomaž Lauko

Inventarne številke:

Portret – KZ – 1886

Suknjič – KZ – 1887

Kapa – KZ – 1888

Klobuk – KZ – 1889

Rog – KZ – 1890

Pas – KZ – 1891

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri