Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave

STARI IN NOVI KRANJ

v četrtek, 3. septembra 2026, ob 19. uri v Galeriji Prešernove hiše v Kranju.

Razstava bo na ogled do 28. septembra 2026.

Na razstavi bodo na ogled fotografije, ki prikazujejo posamezne mestne predele in spomenike v preteklosti in v današnji podobi. Starejše fotografije hrani fototeka Gorenjskega muzeja. Fotografije Kranja, kakršen je danes, so posneli člani Fotografskega društva Janez Puhar.

Ob zaključku razstave načrtujemo izid monografije Kranj: Portret mesta.

Avtor razstave ddr. Damir Globočnik je zapisal:

Območje Kranja je bilo kontinuirano poseljeno od prazgodovinskih obdobij dalje. Staro mestno jedro leži na visokem konglomeratnem pomolu ob sotočju Save in Kokre, ki je nudil naravno obrambno lego. Ugoden prehod čez obe reki v neposredni bližini pomola je omogočal ugodne prometne povezave. Kranj se nahaja na stičišču poti, ki so se s karavanških prelazov usmerjale preko Save na jug proti Italiji in na jugovzhod v ljubljansko kotlino.

Osnove današnje podobe starega mestnega jedra so bile začrtane v srednjem veku, ko je Kranj dobil značilno tlorisno shemo z glavnim trgom pravokotne oblike in dvema vpadnicama ter dvema vzporednima ulicama. Kot ugotavlja dr. Cene Avguštin v študiji o naselbinskem razvoju in urbanističnem in stavbnem razvoju Kranja (knjiga Kranj / Naselbinski razvoj od prazgodovine do 20. stoletja, Ljubljana 1999), je gradnja meščanskih hiš, cerkva, kapucinskega samostana in mestnega obzidja v gotiki in renesansi stari Kranj uvrstila med kompozicijsko najbolj pretehtane mestne organizme v evropskem prostoru.

Uravnotežena srednjeveška in renesančna tlorisna, prostorska in vedutna zasnova mestnega jedra, ki je bila posledica načrtovanja, pojmovanj časa in naravnih danosti, se je v glavnem ohranila do danes, čeprav so bile nekdanje pritlične ali dvonadstropne zidane ali lesene meščanske stavbe nadomeščene z večjimi in so porušili večino obrambnega obzidja.

Za Kranj je bila od srednjega veka značilna organska rast mesta, ki se je spreminjalo in širilo v skladu z novimi potrebami, gospodarskim razvojem in naraščanjem števila prebivalstva. Kranj je imel leta 1569 228 hiš in 2000 prebivalcev. Leta 1600 je bilo v Kranju okrog 1900 prebivalcev in za polovico manj hiš kot v Ljubljani. V drugi polovici 19. stoletja je imel Kranj okrog 2300 prebivalcev, ki so se ukvarjali s trgovino, obrtjo in deloma s poljedelstvom. Ob štetju prebivalstva leta 1953 je imel Kranj 7529 prebivalcev.

Mestno prebivalstvo je začelo skokovito naraščati po prvi svetovni vojni. Kranj je med obema svetovnima vojnama postal drugo največje središče tekstilne industrije v Sloveniji. Industrijski razvoj je v mesto pripeljal nove naseljence, za katere je bilo potrebno zgraditi tudi bivališča. Okrog leta 1930 je bilo v kranjskih tovarnah zaposlenih že okrog 4000 delavcev, ki so na delo prihajali tudi iz okoliških vasi, mesto pa je imelo tedaj okrog 5000 prebivalcev. Obrtniško in trgovsko mesto, ki se je nedavno raztezalo od Bekselna do sotočja Save in Kokre, se je povezalo s predmestji z bližnjo okolico in se spremenilo v industrijsko središče. Danes je Kranj z okrog 37.000 prebivalci tretje največje slovensko mesto.

Po drugi svetovni vojni je Kranj doživel gradbeni preporod. Nova predmestna naselja in industrijska območja so postopoma zajela bližnje vasi in poljedelsko mestno okolico. Od petdesetih let dalje sta na severnem in severovzhodnem robu mesta nastali novi soseski Zlato polje in Vodovodni stolp. Širše območje Kranja se je z novimi stanovanjskimi soseskami, priključitvijo nekdanjih predmestnih naselij in širitvijo okoliških vasi zlilo v enotno mestno naselje.

VLJUDNO VABLJENI