Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | September 26, 2021

Scroll to top

Top

Koncert ansambla Nova Schola Labacensis

Koncert ansambla Nova Schola Labacensis
Kdaj:
19 junij 2021 @ 19:00 – 20:00 Europe/Ljubljana Časovni pas
2021-06-19T19:00:00+02:00
2021-06-19T20:00:00+02:00
Kje:
Grad Khislstein
Tomšičeva 44
4000 Kranj

Na večer Poletne muzejske noči Vas vljudno vabimo na koncert ansambla

NOVA SCHOLA LABACENSIS

dvorišče gradu Khislstein, v soboto, 19. junija 2021, ob 19. uri. 

Koncert je brezplačen. 

Nastopajoči:

Tadeja Panceglas, tamburin
Tomaž Šinigojviolina
Marko Angelskikitara
Miha Šinigojkontrabas, čelo
Vasja Štukeljtolkala
Niki Trčekbuzuki
Boris Šinigoj, umetniško vodstvo, buzuki, oud, baglamas

Nova Schola Labacensis je edinstven slovenski ansambel za staro glasbo in glasbe sveta, ki nadaljuje poslanstvo Schole Labacensis, pionirskega ansambla tega žanra pri nas. Nova Schola Labacensis pri nas edina izvaja tudi grški rebetiko ali grški blues na avtentičnih glasbilih in sicer v širšem kontekstu bizantinskega in otomanskega glasbenega izročila. Nedavno je ansambel izdal jubilejno zgoščenko Okcident sreča Orient, na kateri je nadvse prepričljivo povezal obe izjemno bogati in slogovno raznoliki glasbeni izročili v širokem razponu od Londona, Pariza, Rima in Benetk do Carigrada, Alepa, Širaza in Kabula. Vsi člani ansambla, ki ga vodi mednarodno priznani lutnjist Boris Šinigoj, so izjemno vešči in prekaljeni solisti, s pevko Tadejo Pance in violinistom Tomažem Šinigojem na čelu. Ansambel je doslej navdušil kritike in poslušalce na številnih mednarodnih festivalih, kot so SEVIQC, NYMBUS, Klassik auf Hum, Musical Evenings in St Donat, Serate musicali Piranesi, JEFF, Noči v stari Ljubljani ter koncertnih ciklih kot sta Orpheus Novus in Sozvočja sveta.

Čemu rebetiko imenujemo grški blues? In kdo so bili prvi snovalci in izvajalci rebetika? Rebetes – Grki, Armenci, Judje z družbenega roba in glasbeni zanesenjaki – manges s preloma 19./20. stoletja, ki so  igrali in peli o resnični drami svojih življenj, razpeti med bizantinski melos, sefardsko otožnost in otomansko izročilo. Smirna, Carigrad, Pirej … Violina, oud, bouzouki, kitara, turške pavke, čelo, kontrabas … In nad njimi glas, ki v urbani puščavi srčno poje o ne-srečni usodi obstrancev in izgubljenih v podtalju. Pravi navdih za uresničevanje svobode kot Božjega daru v današnjem času. Ena od pesmi, ki so jih rebetes do hripavosti peli v beznicah med ugašanjem vodnih pip, pravi: »Brat moj, igraj, poj – vse do vstajenja – mehri anastasi!«

 

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri