Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | 28 marca 2024

Scroll to top

Top

Nova stalna razstava o pesniku dr. Francetu Prešernu

Nova stalna razstava o pesniku dr. Francetu Prešernu

Zavoljo trenutnega epidemiološkega stanja v državi vas v četrtek, 3.decembra 2020, ob 18. uri vabimo, da se nam pridružite pri premieri spodnjega filmčka, ki simbolizira odprtje nove stalne razstave v Prešernovi hiši v Kranju. 

Kustos razstave Gašper Peternel je takole povzel vsebinska izhodišča razstave:

Ko je Prešeren 5. septembra 1846 prispel v Kranj, je za potrebe bivanja najel celotno prvo nadstropje Mayerjeve hiše. S seboj je pripeljal sestro Katro in pisarja Andreja Rudolfa, nezakonskega sina prijatelja Andreja Smoleta. V delu hiše obrnjenem proti Mestnemu trgu si je uredil stanovanje, na drugi strani hiše pa pisarno za opravljanje odvetniškega poklica. 

Prešernova spalnica in pisarna bosta tudi na novi razstavi poudarjena prostora, saj je v teh sobah predstavljeno originalno pesnikovo pohištvo in ambient. Ko se po stopnicah dvigamo v razstavne prostore, nas nagovori pesnikov portret. Podoba Prešerna ni znana, saj se začasa življenja ni hotel upodobiti. Najrazličnejše interpretacije umetnikov mu skozi podobo pripisujejo različne identitete. Do njegove spalnice se prebijemo skozi Katrino sobo, kjer je pesnik z izbranimi predmeti predstavljen kot ključni umetnik slovenske romantike ter vodilna družbenokritična osebnost 30. let 19. stoletja. Razstava je opremljena z likovnimi poudarki ter kompozicijami umetnika Andreja Štularja, ki je ambientu dodal tudi nekaj dramaturške napetosti. Vizualno spremljavo Prešernovih pesmi dopolnjuje tudi glasbena z možnostjo poslušanje uglasbene poezije popularnih slovenskih glasbenikov.

Prešeren je v 40. letih doživljal številne življenjske krize in ustvarjalni zaton. Kljub temu je njegov pesniški genij prepoznal dr. Janez Bleiweis in njegove pesmi objavljal v časopisu Kmetijske in rokodelske novice, časopisu, ki je po Kranjski čbelici iz začetka 30.let prvič postavljal poezijo na prvo mesto pri izgradnji narodne identitete. Prešeren in Bleiweis danes veljata za ključni osebnosti narodnega prebujanja sredi 19. stoletja. Poezije so steber slovenstva in na ta način izpostavljene kot ključna muzealija Rudolfove sobe in razstave nasploh. 

Prostor pred Prešernovo pisarno, kjer sta se po besedah katre in pisarja Andrej Rudolf in Primož Soklič ob pesnikovi odsotnosti preveč posvečala zabavnemu kartanju, je po novem posvečen slovenskim pesnikom – Prešernovim nagrajencem. Prikazan je tudi izjemen vpliv Prešernovega kulta na najrazličnejša področja družbenega in ustvarjalnega življenja vse do danes. 

 

 

 

 

Dostopnost

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri