Odprtje razstave Prešernov Sonetni venec
Ob Slovenskem kulturnem prazniku smo pripravili razstavo Prešernov Sonetni venec.
Razstava bo na ogled do 30. marca 2015.
[nggallery id=138]
Letos mineva 181 let od nastanka Prešernovega Sonetnega venca, kjer je pesnik prepletel tri prevladujoče teme ljubezen, domovino in poezijo. Vzroke za njegov nastanek gre iskati v neuslišani ljubezni Julije Primic, kateri je tudi v 15. zaključnem sonetu, v Magistralah, javno izpovedal svojo ljubezen; hkrati je bil to čas ravno po koncu t.i. Slovenske abecedne vojne, kjer sta Čop in Prešeren izborila zmago napram starejšim slovenskim izobražencem; tretji razlog pa tiči v filozofiji oz. teoriji bratov Friedricha in Augusta Wilhelm Schlegla, ki sta zagovarjala, da se narod konstituira skozi poezijo, ki je pisana v najodličnejših formah antike, renesanse in romantike.
Avtorica je vse te tri vzroke vzela za izhodišče razstave, ki jo likovno dopolnjujejo linorezi Sonetnega venca Mihe Maleša, ki jih hranimo v Gorenjskem muzeju. Literarni zgodovinar in prešernoslovec France Kidrič je akademskega slikar in grafika Miho Maleša povabil k sodelovanju pri nastajanju Prešernovega albuma. Od sredine tridesetih let 20. stoletja se je umetnik intenzivno posvečal opusu Franceta Prešerna. Leta 1937 je v Bibliofilski založbi izšel Prešernov Sonetni venec z Maleševimi ilustracijami v 180 oštevilčenih izvodih. Gre za 30 črno belih linorezov, ki so po svoji izpovedi enakovredni pesniškemu tekstu. Vsakemu sonetu je Maleš namenil dve grafiki; naslovi grafik so povzeti po prvem verzu kvartine in prvem verzu tercine. Magistrale imajo le en linorez. Začenja s podobo Julije v bidermajerski noši in končuje z linijo nosu in poudarjenimi Julijinimi očmi, ki simbolizirajo Prešernovo upanje, da bo videla vsaj njegove pesmi.
Ker je s Prešernovim Sonetnim vencem slovenska poezija stopila na pot razvitih zahodno in srednjeevropskih narodov, je v slovenski literarni zgodovini umetniška oblika dobila skoraj mitični pomen. Na razstavi bo na ogled tudi izbor pesniških zbirk, kjer so različni avtorji objavili sonetne vence; npr. France Balantič, Janez Menart, Boris A. Novak, Matej Krajnc, Janko Moder, Mitja Šarabon in Valentin Cundrič.
VLJUDNO VABLJENI
