Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | March 3, 2021

Scroll to top

Top

Odprtje razstave Prešernova Zdravljica 1844 – 2014

Odprtje razstave Prešernova Zdravljica 1844 – 2014

Letos mineva 170 let od nastanka Prešernove Zdravljice, zato vas ob tej obletnici vabimo na ogled razstave Zdravljica 1844 – 2014 v Prešernovo hišo, Prešernova 7, Kranj.

Utrinki s svečanega odprtja razstave:

Bleiweisove Novice so 19. julija 1843 objavil članek Vinske trte hvala, ki ga je napisal vinogradnik, strokovni pisec, duhovnik in vikar v vipavskem Št. Vidu  Matija Vertovec (Šmarje na Vipavskem, 1784-Podnanos, 1851). Na koncu članka je prosil ”prvega pesnika med nami, pevca ljubezni” za pesem o trti. ”Ob novini leta 1844”, to je okoli Martinovega, je pesnik France Prešeren začel pisati svojo Zdravljico, ki jo je večkrat tudi popravljal. Ohranjenih je pet različnih zapisov Zdravljice, dva v cenzurnih rokopisih Poezij, trije pa v pesnikovi zapuščini v Narodni in univerzitetni knjižnici. Objaviti je hotel pesem v Ilirskem listu ali Novicah, pa mu je cenzura črtala tretjo kitico, v Poezijah Zdravljica ni objavljena, ker je cenzor Fran Miklošič prečrtal še četrto kitico (slovenstvo, slovanstvo, človekoljubnost). Tako je izšla šele po marčni revoluciji, ko je bila za nekaj časa odpravljena cenzura. Objavile so jo Novice 26. aprila 1848.

Vse od svojega nastanka je Zdravljica zavzemala pomembno vlogo med slovenskim narodom. Ob ustanovitvi samostojne države Slovenije leta 1991 je najprej spontano, nato pa tudi uradno njena sedma kitica Žive naj vsi narodi postala državna himna po melodiji Stanka Premrla.

”Napitnica kljub navidezni izrazni preprostosti in domačnosti nosi v sebi veliko artistično zmogljivost in je mojstrovina, ki ne deluje samo z idejami, temveč tudi s svojo umetniško sugestijo. In ta je naposled tista, ki še najbolj učinkovito ohranja Zdravljico pri življenju,” je zapisal dr. Boris Paternu.

Obrazstavna knjižica

Po odprtju smo večer nadaljevali v Ullrichovi hiši, kjer nam je ddr. Igor Grdina, literarni in kulturni zgodovinar predstavil Prešerna s svojega zornega kota in nam pokazal načine, kako lahko beremo in skušamo razumeti največjega slovenskega pesnika, ki je svojo poezijo ustvarjal v dobi Metternichovega absolutizma.

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri