Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | 11 oktobra 2025

Scroll to top

Top

Odprtje razstave Štefana Planinca

Odprtje razstave Štefana Planinca

V četrtek, 9. oktobra 2025, ob 18. uri vas prisrčno vabimo v Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj, Glavni trg 18,  na odprtje razstave del nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega slikarja Štefana Planinca.

Retrospektiva z naslovom Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem je nastala v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti (KGLU).

Umetnika bo predstavil kustos Marko Košan (KGLU), zbrane pa bosta nagovorili Petra Čeh, direktorica KGLU in Manja Zorko, podžupanja Mestne občine Kranj.

Iz spremljevalnega teksta kustosa razstave Marka Košana:

Akademski slikar Štefan Planinc se je v ustvarjalnem loku  od začetka šestdesetih let do danes zavihtel na prestol fantastičnega in nadrealističnega slikarstva na Slovenskem. Likovni pripovedovalec, ki mu ni nikoli primanjkovalo izpovedne sape, je ustvaril domala brezbrežen likovni opus slik velikega, srednjega in majhnega formata, ki ga dopolnjuje ogromen risarski korpus v najrazličnejših tehnikah. Od leta 2005 je v reprezentativnem izboru donacije, sestavljene iz 133 slik na platno, 274 del na papirju in 198 originalnih knjižnih ilustracij, skupaj torej obsega kar 605 likovnih del, shranjen v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Zajetno število likovnih del sta izbrali in v donacijo oblikovali umetnikova soproga, umetnostna zgodovinarka Marija (Mica) Planinc ter tedanja direktorica slovenjgraške galerije Milena Zlatar.

Fantastika, bizarnost in groteska so bile temeljne izrazne prvine Planinčevega likovnega nagovora. V popotovanju skozi skozi njegov svet sanjskih prividov v resnici naletimo na simbole iz klasičnega repertoarja nadrealističnega imaginarija, ki v veliki meri izhaja, se zdi, iz risarskega pristopa, ki je v resnici zelo blizu za nadrealiste značilnem načinu avtomatičnega risanja, pri katerem se kolektivni civilizacijski arhetipi mešajo s subjektivnim osebnim raziskovanjem podzavestnih vzgibov, pri čemer se Planinc zaveda, da človekova notranja izkušnja sveta ni zelo natančna in je naš ponotranjeni model stvarnosti kot velika ledena gora, katere pretežni del je skrit pod površino vode (zavesti). Planinc riše in slika kot bi lovil izvirni impulz kreativnega procesa in se pri tem spušča vedno globlje k vrelcem atavističnega spomina, v okolje primordialne zavesti, ki ga je poimenoval PRASVETOVI. Pri tem je razvil tudi samosvojo slikarsko tehniko v kombinaciji olja in vodotopne tempere, ki mu je na eni strani omogočala natančno, skoraj hiperrealistično izrisovanje realnih predmetov, postavljenih v nenavadne, včasih groteskno bizarne medsebojne odnose, na drugi strani pa je lahko s presvetljeno in megličasto kopreno, ki pokriva slikovno površino, v sliko vnesel občutek irealnega vzdušja in atmosfero odmaknjenosti. S ciklom Prasvetovi, ki se je kot sklenjen niz podob s prepoznavnim skupnim imenovalcem iztekel ob koncu šestdesetih in je nato odmeval tudi v serijah iz sedemdesetih in osemdesetih let (za Planinčevo delo je bilo nasploh značilno, da je potekalo v zaokroženih in osredotočenih ciklih), je ustvaril aluzivno organsko magmo brezprostorja magičnih razsežnosti, v katerega je naselil človeka in njegov inventar, a se je z ironijo in jedkim komentarjem (humorjem) dvignil nad antropocentrično razlago sveta, saj je praviloma demonstriral človekovo nemoč in nepomembnost, ki se utaplja v zgrešenih investicijah lastne nečimrnosti.

Ob umetnikovi 100-letnici je velikodušno darilo predstavljeno v kontekstu nadrealistične umetnosti na Slovenskem. Izbor Planinčevih del iz vseh obdobij ustvarjanja, ki razkriva eno izmed najbolj fascinantnih likovnih avantur figuralnega slikarstva v moderni slovenski umetnosti, smo dopolnili z deli dvanajstih slovenskih slikarjev, fotografov in kiparja (Stane Kregar, Veno Pilon, France Mihelič, Ive Šubic, Mire Cetin, Marko Šuštaršič, Slavko Kores, Avgust Lavrenčič, Boris Gaberščik, Lojze Adamlje, Maksim Sedej mlajši, Peter Černe)   iz generacije pred drugo svetovno vojno in povojne generacije, ki je svoje ustvarjalne opuse osrediščila zlasti v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja. 

 VABLJENI V NAŠO DRUŽBO

Next Story

This is the most recent story.

Dostopnost

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri