Gorenjski muzej in Numizmatično društvo Slovenije
Vas prijazno vabita na odprtje razstave
Želim vam vse najboljše – voščilnice skozi čas
v sredo, 5. novembra 2025, ob 18. uri v galeriji Prešernove hiše,
Prešernova ulica 7, Kranj.

Razstava bo na ogled do 24. novembra 2025.

Voščilnice so sorodnice razglednic, vendar je njihov razvoj tekel nekoliko drugače. Predhodnice voščilnic so bile okrašene vizitke, posetnice iz 18. in 19. stoletja, na katere so ob prazniku ali veselem dogodku pripisali le še voščilo in jih dali po slu odnesti naslovniku. Tudi dekorirani pisemski papirji z napisanim voščilom, so predhodniki poznejših voščilnic. V dvajsetih letih 19. stoletja so se pojavile prve tiskane voščilnice, ki so jih najprej prodajali v dobrodelne namene. V drugi polovici 19. stoletja so se osebno odnesenim voščilnicam ali voščilom poslanim v zaprtih pismih, pridružile leta 1869 odprte poštne dopisnice. Zadnji del dopisnice, ki je bil namenjen sporočilu je kmalu dobil ilustracije. Počasi se je slikovni del večal tako, da je na koncu zasedel celo hrbtno stran dopisnice. S tem se je spremenila tudi naslovna stran, ki so jo okoli leta 1905 razmejili na dva dela, del za naslov in del za sporočilo ali voščilo.

Iz njih so se tako razvile razglednice in pa ilustrirane voščilnice, ki so se izredno hitro priljubile in uveljavile med ljudmi. Konec 19. stoletja je postala izbira motivov na voščilnicah tako pestra in zanimiva, da so jih pričeli zbirati, hraniti v ličnih albumih in ustanavljati celo zbirateljska društva. Razvoj tiska od litografije, preko svetlotiska, knjigotiska in ofsetnega postopka je povzročilo, da so voščilnice postale cenejše in tako dostopnejše za številne kupce. Pred letom 1920 nobena voščilnica in razglednica ni bila narejena na osnovi barvne fotografije. V tistem času so črnobele slike kolorirali z ročno narejenimi barvnimi klišeji.

Zlata doba voščilnic in razglednic je trajala od konca 19. stoletja do dvajsetih let 20. stoletja.

Pošiljanje čestitk je postalo sestavni del kulturnega življenja.

Prav zbirateljem, zlasti pa zbirateljicam iz tistih  časov se moramo zahvaliti, da te  voščilnice lahko občudujemo še danes, kljub takim ali drugačnim »čistilnim akcijam« zgodovinskega spomina, ki so se vršile od konca Avstro-Ogrske monarhije pa vse do današnjih dni.

Božične in novoletne voščilnice, tudi tiste s podobami Miklavža in članov njegovega spremstva, številne velikonočne voščilnice, »ljubezenske«, ter seveda godovne in rojstnodnevne voščilnice, so le del bogastva teh drobnih tiskov, s katerimi so si nekdaj, ko je bil to ob ustnem voščilu edini mogoč način, zaželeli veselja, sreče in zdravja.

Voščilnice še posebno »take ljubezenske« od konca 19. stoletja dalje, so pravzaprav pomenile za tiste čase izjemno velik preobrat v navadah ljudi.  Sporočila na njih so kar na lepem postala dostopna vsem, v najboljšem primeru le pismonoši, zato so se posluževali različnih skrivnih pisav in drugih zvijač na primer pomena lege znamk. Na razstavi bomo spoznali nekatere skrivnosti, videli bomo predhodnice voščilnic, pomen in simboliko podob, ter šege in navade, ki so upodobljene na voščilnicah. Voščilnice nam bodo tako na svoj način približale čase naših prednikov.

Velika večina voščilnic, ki so predstavljene na razstavi je bilo kupljeno na našem etničnem prostoru. Ker pa po svoji starosti nekatere segajo tudi v čas Avstro-Ogrske monarhije ali pa so jih poslali naši izseljenci iz različnih delov sveta, so pisane tudi v nemščini in drugih tujih jezikih.

Avtorji in založniki voščilnic so bili mnogi, od domačih in tujih založb iz Avstro-Ogrske monarhije, Nemčije, Češke, Italije…. do trgovcev, fotografov in trafikantov. Avtorji motivov na voščilnicah so bili tudi naši  znani umetniki kot na primer, Maksim Gaspari, Hinko Smrekar, Saša Šantel, Ivan Vavpotič, Franjo Kopač in drugi. Na razstavi bomo spoznali  tudi posebnosti kot je kombinacija voščilnice in razglednice, ter šifrant tolmačenja skrivnih sporočil na voščilnicah in razglednicah.

Dandanes tehnika vsestransko napreduje in upravičeno se sprašujemo kakšna bo prihodnost voščilnic in razglednic. Toda pustimo ta odgovor zanamcem in uživajmo raje v voščilnicah, ti drobni kulturni dediščini, ki jo imamo na razstavi.

VLJUDNO VABLJENI