Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | September 29, 2022

Scroll to top

Top

Podobe nekdanjega Kranja – Nove soseske

Podobe nekdanjega Kranja – Nove soseske

Gorenjski muzej Vas vljudno vabi na odprtje četrte razstave v nizu PODOBE NEKDANJEGA KRANJA.

Tokratna razstava ima naslov

Nove stanovanjske soseske.

 Razstavo bomo odprli v četrtek, 18. avgusta 2022, ob 19. uri v Mestni hiši v Kranju.

Podoba Kranja se je v 20. stoletju hitro spreminjala. Gospodarski in socialni razvoj sta usmerjala urbanistično načrtovanje, vendar je bila meja območij, določenih za pozidavo, pogosto presežena. Z novimi stanovanjskimi soseskami, priključitvijo nekdanjih predmestnih naselij in širitvijo okoliških vasi se je širše območje Kranja zlilo v enotno mestno naselje.

V obdobju med obema svetovnima vojnama se je z novimi tovarnami mesto začelo hitreje razvijati. Meščani so v nekdanjem Kokrškem predmestju gradili vile. Po drugi svetovni vojni je bil preoblikovan predel ob Koroški cesti, kjer je nastajalo novo upravno in poslovno središče Kranja. Intenzivni razvoj industrije je v mesto pripeljal številne priseljence, zato je bila potrebna obsežna stanovanjska gradnja.

Gradnja večstanovanjskih blokov je od petdesetih let potekala na severnem in severovzhodnem robu mesta, kjer sta nastajali novi soseski Zlato polje in Vodovodni stolp. V sedemdesetih letih se je intenzivna gradnja družbenih stanovanj nadaljevala na vzhodni strani mesta, v največji soseski Planina. Velik del zaposlenih v kranjskih tovarnah je prebival v okoliških naseljih, kjer so gradili nove hiše. Po osamosvojitvi Slovenije se je mesto širilo z gradnjami poslovnih in trgovskih kompleksov.

VRTNO NASELJE

Severna okolica mesta je bila ob gradnji Vodovodnega stolpa leta 1910 skoraj nepozidana. Med obema svetovnima vojnama so v tem delu meščani gradili vile sredi vrtov. Za urejeno širitev mesta je arhitekt Ivan Vurnik pripravil sodobni regulacijski načrt, katerega uresničevanje je prekinila druga svetovna vojna. V okoliških naseljih so nastajali prvi delavski predeli s hišami zaposlenih v tovarnah.

NOVO MESTNO SREDIŠČE

Zunaj starega mestnega jedra je od petdesetih let naprej nastajalo novo poslovno in upravno središče mesta. Veliki urbanistični in arhitekturni posegi, ki naj bi sledili potrebam sodobnega časa, so območju ob Koroški cesti in naprej po Bleiweisovi cesti dali povsem novo podobo. Velika rušenja in gradnje javnih zgradb so potekali v šestdesetih letih. Nebotičnik naj bi s svojo višino preglasil staro veduto mesta.

ZLATO POLJE

Kmalu po drugi svetovni vojni je severno od mesta začela nastajati nova soseska Zlato polje. Sprva so se gradili nizki bloki, z bolj načrtno gradnjo po letu 1955 pa višje stavbe, kar je omogočalo boljšo izrabo zemljišč. Do sredine šestdesetih let je bil zapolnjen prostor med Koroško in Bleiweisovo cesto, tudi z novim zdravstvenim domom, porodnišnico in osnovno šolo. Za povezavo z industrijo je bila leta 1970 zgrajena obvoznica in nov most čez Savo.

VODOVODNI STOLP

Gradnja večstanovanjskih stavb v soseski Vodovodni stolp se je začela v drugi polovici petdesetih let. Najbolj intenzivno se je v tem delu mesta gradilo v šestdesetih letih in vse do začetka naslednjega desetletja, ko je bilo zgrajeno Šorlijevo naselje. Velik interes za stanovanjsko gradnjo so imele največje kranjske tovarne, ki so potrebovale dodatne delavce. Po novih urbanističnih načrtih so se gradili višji bloki in se je hkrati urejala celotna soseska.

PLANINA

Na levem bregu Kokre je bilo prvo naselje večstanovanjskih blokov zgrajeno med drugo svetovno vojno in kmalu po vojni prvi bloki tovarn Iskra ter Tekstilindus. Kasneje so se gradile hiše na Hujah, Klancu in ob Cesti talcev. Intenzivno se je na vzhodni strani mesta gradilo na začetku sedemdesetih let. Gradnja soseske Planina s pet tisoč stanovanji in pripadajočimi objekti je potekala v treh fazah, do druge polovice osemdesetih let.

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri