Posoda in orodje za predelavo mleka v planinah pod Triglavom
Posoda in orodje za predelavo mleka v planinah pod Triglavom
Med najimenitnejšimi predmeti etnološkega kustodiata so tisti, ki jih je dolgoletna kustosinja Gorenjskega muzeja Anka Novak sredi 20. stoletja pridobila v bohinjskih planinah. Mnogo od njih je razstavljenih v Planšarskem muzeju v Stari Fužini, kjer smo v lanskem letu prenovili grafično opremo. V jeseni letos bomo predstavili še obsežen katalog o paši živine in predelavi mleka v planinah nad Bohinjem.
Bohinjci so stoletja prodajali kuhano maslo, večinoma v Trst, preostalo mleko pa so porabili doma. Sir, ki je danes znan kot bohinjski, so za boljši zaslužek začeli izdelovati šele v zadnji četrtini 19. stoletja.
Pri predelavi mleka po starem so rabili posodo in orodje, ki so ga naredili bohinjski sodarji. Namolženo mleko so najprej očistili smeti tako, da so ga prelili skozi cedilo iz opranega in posušenega gorskega mahu z imenom »lisičnjek« (Lycopodium clavatum). Mah so namestili v lijak, izdelan v Bohinju in postavljen na škaf, ki je odličen izdelek nekdanjih bohinjskih sodarjev, z lesenimi smrekovimi vitrami.
mag. Tatjana Dolžan Eržen
Sirar na planini Laz je opran mah »lisičnjek« obesil pred vrata, da se posuši. Foto Anka Novak, 1978
Lij za precejanje mleka s stojalom, planina Vodični vrh, 1. polovica 20. stoletja, E 1644/1,2, višina: 32 cm, dolžina: 52 cm, smrekov les, stojalo je sestavljeno z lesenimi cveki. Foto Helena Rant, 2013
V »šteclu«, nizki posodi iz dožic so mleko pokrili in pustili, da se je po vrhu nabrala smetana. Z veliko ploščato leseno žlico »snemaunco« so jo naslednji dan pobrali. V pinji so iz smetane izdelali maslo, ki so ga nato v leseni skledi »grebarci« oprali in oblikovali v eno do dvo kilogramsko štruco, primerno za transport v dolino. Zavili so jo kar v velike liste konjske kislice, ki je rasla okrog stanov.
Iz mleka so izdelali hlebčke sire, ki so ga po soljenju in sušenju natlačili v lesene modele, da se je vsaj šest tednov zoril v »mohant« – sir za domačo porabo v zimskih mesecih, ko krav niso molzli. Nekaj mleka so pustili, da se je skisalo in so pojedli takšnega ali pa so iz njega naredili skuto.
»Štecl« s planine Laz, prelom 19./20. stoletje, E 2900, višina 13 cm, premer 34 cm, les: visokogorska smreka. Foto Helena Rant, 2013
»Pokrovc« za štecl z vrezanim hišnim znakom na ročaju, planina Zajamniki, 19. stoletje, E 2345, dolžina 55 cm, širina 45 cm, les: visokogorska smreka. Foto Helena Rant, 2013
»Snemaunca« s planine Konjska dolina, 1. polovica 20. stoletja, E 2478, višina 6 cm, dolžina 17,5 cm, širina 18 cm, les: javor. Foto Helena Rant, 2013
»Grebarce« s planin Voje in Grintovca, konec 19. ali začetek 20. stoletja, E 2355 (višina 11,5, premer 35,5 cm), E 2883 (z luknjo, višina 8,5 cm, premer 28,5 cm), E 2884 (višina 11 cm, premer 33 cm), les: lipa. Foto Helena Rant, 2013
Model za mohant iz planine Konjska dolina, prelom 19./20. stoletja, E 2895, višina 20 cm, premer 21 cm cm, les: visokogorska smreka, zg. vitra iz leske, sp. železna. Foto Helena Rant, 2013
Gorski mah
