Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | June 28, 2022

Scroll to top

Top

Razstava Podobe nekdanjega Kranja – Gremo kupit v Kranj!

Razstava Podobe nekdanjega Kranja – Gremo kupit v Kranj!

Vljudno vas vabimo na odprtje tretje razstave v nizu PODOBE NEKDANJEGA KRANJA.

Tokratna razstava ima naslov

Gremo kupit v Kranj!

Od Pungrata do Stare pošte ni bilo hiše brez lokala ali delavnice.

Razstavo bomo odprli v petek, 17. junija 2022, ob 11. uri dopoldan v Mestni hiši v Kranju.

Reklamna brošura Gorenjska letoviška industrijska trgovska obrtna iz leta 1931 v enem od članku opiše mesto Kranj: »Od Pungrata do Stare pošte ni bilo hiše brez lokala ali delavnice.« Že prej je Kranj kot sejemsko mesto privabljal prodajalce in kupce z vse Gorenjske in od drugod. Tisoči delavcev, zaposlenih v kranjskih tovarnah pred 2. svetovno vojno in po njej, so krepili njegov status trgovskega in servisnega centra. V mestu smo hodili kupovat prav vse, kar smo potrebovali vse do 21. stoletja, ko so začeli nastajati trgovski centri v okolici.

V Kranju je bilo pred 80 leti:

  • prek 50 trgovin z metrskim blagom, s tekstilom, konfekcijo, čevlji in z modnimi dodatki, več krojačev, šivilj in čevljarjev, 10 brivnic in frizerij, dežnikar, modistka, dva urarja, zlatar,
  • 10 trgovin z živili in 10 mesarjev, 8 pekarn,
  • pet trgovin z gradbenim materialom, železnino ter barvami, pet mizarjev, dve trgovini s posodo in gospodinjsko opremo,
  • tri trgovine s kolesi in različnimi stroji,
  • prek 30 gostiln in vinotočev, štiri slaščičarne, kavarna, mlečna restavracija, dva hotela

MESTO KRANJ JE BILO VELIK TRGOVSKI IN STORITVENI CENTER

V mestu Kranju je okrog 190 hiš znotraj nekdanjega obzidja. Leta 1931 naj bi bilo tu 100 trgovskih lokalov in 129 obrtnikov. Trgovski lokali so bili v pritličju hiš od severnega dela mesta prek Prešernove ulice in Glavnega trga do vznožja Mohorjevega klanca. Največ obrtnih delavnic je bilo v stranskih ulicah in pod mestom, čevljarji, krojači in šivilje pa pogosto v nadstropju nad trgovinami. Po drugi svetovni vojni je bila vsaj dve desetletji ponudba siromašnejša kot pred njo, trgovine so bile državna podjetja.

Leta 1931 je bilo v Kranju skoraj 40 % trgovcev z metrskim blagom, oblačili in modnimi dodatki, krojačev in šivilj ter čevljarjev, skoraj četrtina je bila trgovin z gradbenim materialom, železnino, barvami in laki ter tesarjev, zidarjev, sobopleskarjev, manj kot petina vseh pa je bilo špecerij in drugih trgovin z živili, pekov, mesarjev, slaščičarjev. Trgovine z mešanim blagom so prodajale različno blago, a ne živil. Prometne stroke so bile trgovine s kolesi in ključavničarji oz. mehaniki.

V KRANJ PO BLAGO, OBLEKO, ČEVLJE, KLOBUK …

Na Prešernovi ulici in Glavnem trgu je bilo pred 2. svetovno vojno veliko trgovin z metrskim blagom, imenovanih manufakture.  Trgovci so organizirali šivanje perila, več podjetij je strojno pletlo oblačila. Po drugi svetovni vojni so bila vsa zasebna podjetja nacionalizirana, trgovine so združili v podjetju Kokra, krojače in šivilje so vključili v šivalnico Gorenjska oblačila. Zadnja desetletja 20. stoletja je podjetje Elita imelo vsaj pet različnih trgovin, le ena deluje še danes. Vsi slovenski proizvajalci obutve so imeli v Kranju svojo trgovino.

TRŽNICA, ŠPECERIJE, PEKARNE, MESNICE, SLAŠČIČARNE

Branjevci so nekdaj ponujali svoje pridelke kar na Glavnem trgu. Ob ponedeljkih in petkih jih je bilo več, ne le nekaj kot na fotografiji iz 30. let 20. stoletja.

Ponudba živil je bila v mestu namenjena tako meščanom kot okoličanom, od osnovnih, kot so moke in kaše, do posebnih, na primer trgovin s kavo, rozinami in uvoženimi delikatesami. Posebno močna skupina so bili mesarji, vsaj 10 mesnic je bilo. Pod mestom, na Sejmišču je občasno delovala tržnica z živimi živalmi. Tudi pekarn je bilo vsaj osem, v njih so prodajali pa tudisprejemali v peko doma pripravljen kruh in pecivo.

VSE ZA GRADNJO IN OPREMO DOMA

Kranjčani so bili povezani s fužinarstvom, tradicionalno so bili med meščani tudi fužinarji, kovači, nožarji, verigarji. Ena takšnih družin so bili Killerji, od njih je leta 1903 kupil železnino Peter Majdič, lastnik trgovskega podjetja Merkur. Po drugi svetovni vojni se je to nacionalizirano podjetje z železnino in gradbenim materialom razširilo še na Andrašičevo hišo in nastala je veleblagovnica Merkur vrh Jelenovega klanca. Na Prešernovi ulici je bila trgovina z elektro opremo in aparati. Na Glavnem trgu pa trgovina Steklo z gospodinjsko opremo. Marsikaj za opremo doma sta prodajali tudi trgovini Astra in Jugoplastika na Prešernovi ulici.

VLJUDNO VABLJENI

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri