Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | 29 marca 2024

Scroll to top

Top

Razstava Prešernov kult v socializmu v Kranju

Razstava Prešernov kult v socializmu v Kranju

Od četrtka, 2. decembra 2021, vas vabimo, da si v Prešernovi hiši v Kranju ogledate razstavo Prešernov kult v socializmu v Kranju. 

Razstava bo na ogled do konca januarja 2022.

Iz strokovnega teksta kustosa razstave Gašperja Peternela:

»Le kulturen človek je zmožen graditi socializem.« (Delavska enotnost, 8. 2. 1950, str. 5, Prešernova napredna misel je postala last vseh naših delavnih ljudi)
Cilj jugoslovanskih ideologov je bil prirediti Prešerna v simbol nacionalno in kulturno raznolike, toda idejno poenotene države. V vzornici Sovjetski zvezi so za ta namen uporabili Aleksandra Puškina (6. 6. 1799–10. 2. 1837).
Tone Seliškar je zapisal, da bodo Prešerna slavili vsi: »Delavec pri plavžu, rudar v jami, delavka pri tkalnem stroju, kmet na svoji njivi, učenjak za pisalno mizo, vsi, ki nas je vojna vihra teh časov razmetala po ječah in taboriščih, po brigadah in odredih, in vsi tisti, ki so ob lakoti in preganjanju z nami vred pomagali svet snemati s tečajev stare, ljudskim množicam sovražne miselnosti.« (Delavska enotnost, 6. 2. 1948, str. 1, In tako izvršujemo oporoko Franceta Prešerna)
Za izgradnjo pesnika kot simbola so uporabili le nekatere pesmi oz. verze, večinoma iz Zdravljice in Uvoda h Krstu pri Savici, druge pesmi, kot so Sonetni venec, Soneti nesreče, Povodni mož, Od Rošlina in Verjankota, so uporabljene zelo redko, večina pa sploh nikoli.

V Kranju je najpomembnejšo vlogo pri razvoju Prešernovega kulta odigral Črtomir Zorec. Prvi projekt, ki si ga je zadal, je bila ureditev Prešernove hiše v muzej.
Hiša, v kateri je živel in deloval France Prešeren, je bila v lasti Marije Kokl in njenega sina Milana. V njej sta imela prodajalno tkanin. MLO (Mestni ljudski odbor) se je odločil, da je hiša brez odškodnine prevzeta v javno lastništvo. 7. februarja 1949 je v hiši na manjši slovesnosti Črtomir Zorec razglasil: »V imenu Mestnega ljudskega odbora prevzemam to hišo v našo last z namenom, da uredimo v njej kulturnozgodovinski muzej, ki nas bo spominjal na našo častno kulturno zgodovino, katere predstavnik in najvišji vrh je Prešeren.«
Svojo vizijo o tem, kakšna naj bo ureditev hiše, sta predlagala književnik Janko Rozman in arhitekt Marjan Mušič. Prva stvar, ki so jo postavili ob 100. obletnici smrti, je bil kip – doprsni portret, delo Frančiška Smerduja.

VLJUDNO VABLJENI

Dostopnost

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri