V počastitev obletnice rojstva dr. Franceta Prešerna vas vljudno vabimo na odprtje razstave

PREŠERNOVI NAGRAJENCI IN PESNJENJE ZA OTROKE,

ki bo v četrtek, 30. novembra 2023, ob 18. uri v galeriji Prešernove hiše v Kranju, Prešernova 7.

Ob praznovanju rojstnega dne Franceta Prešerna v Prešernovi hiši odpiramo razstavo Prešernovi nagrajenci in pesnjenje za otroke. Tako kot je Prešeren napisal Povodnega moža in priredil druge pesmi za najmlajše, so izziv v pisanju poezije za otroke videli tudi drugi največji slovenski pesniki Niko Grafenauer, Tone Pavček, Svetlana Makarovič, Miroslav Košuta, Kajetan Kovič… Predstavitev njihovega dela bodo spremljale ilustracije najvidnejših domačih umetnikov. Nekatere popularne pesmi bo možno tudi poslušati v uglasbeni obliki.

VLJUDNO VABLJENI

Vljudno vabljeni na odprtje razstave

Bi ga zibal ali zvrnil?: 210 let od konca Ilirskih provinc

v četrtek, 14. decembra 2023, ob 18. uri v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4. 

Razstava bo na ogled do konca februarja 2024. 

Napoleon Bonaparte je 14. oktobra 1809 v Schönbrunnu pri Dunaju razglasil Ilirske province. Nastala je čudna država, »dežela pritiklina« francoskega cesarstva. V njej so izobešali francosko zastavo in uporabljali francoski grb. Nekateri francoski zakoni so veljali, vendar ne vsi. Kranjska je bila ena izmed šestih civilnih provinc, ki so jo sestavljale. Del Kranjske je bila tudi Gorenjska, ki je imela upravno status okrožja. Sprva je spadala pod distrikt Ljubljana, od leta 1813 pa v nov distrikt s središčem v Kranju. Na Gorenjskem so bili štirje distrikti: Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Kamnik. Najnižje upravne enote Ilirskih provinc so bile občine – merije. Na Gorenjskem je bilo 31 občin, največja je bila Kranj.

Ilirske province obstajale le štiri leta, a so pustile velik pečat pri ljudeh. V ljudskem izročilu se je iz obdobja Ilirskih provinc ohranilo mnogo pripovedi, spominov in krajev, povezanih s francosko zasedbo. Nekatere so zgodovinsko utemeljene, druge so postale legenda. Vse pa nam razkrivajo predvsem vsakodnevno navzočnost Francozov med ljudmi in izražajo splošno vzdušje v tistem času. Govorijo o hudih bojih s Francozi, o ropih in iskanjih železnih blagajn, o pozitivnih in negativnih lastnostih novih gospodarjev, o obveznih prevozih s konji in voli za francosko vojsko, o oddaji hrane. Nekatere novosti in družbene spremembe so ljudje sprejeli, druge ne. Zelo znana je upodobitev na panjski končnici, na kateri kmet ziblje Francoza. Nekaj časa ga ziblje in mu poje uspavanko, nato pa ima dovolj in ga zvrne iz nje. Bi imeli Francoze radi ali ne? So ilirski časi boljši ali mogoče slabši kot poprejšnji? Nam je ta čas sploh prinesel kaj dobrega? Bi ga zibal ali zvrnil?

VLJUDNO VABLJENI