Splošno
Da bi zagotovili pozitivno uporabniško izkušnjo s spletnim mestom www.gorenjski-muzej.si za vse spletne uporabnike, smo pri izdelavi sledili smernicam WCAG 2.0 (angl.: Web Content Accessibility Guidelines (WCAG) 2.0). Smernice vsebujejo razlago, kako zagotoviti, da so spletne vsebine dostopne osebam z omejitvami in uporabniško prijazne za vse.
Gorenjski muzej se zavezuje, da bo omogočala dostopnost spletišča www.gorenjski-muzej.si v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij vsem uporabnikom.
Izjava o dostopnosti
Ta izjava o dostopnosti se nanaša na spletišče www.gorenjski-muzej.si.
Za zagotavljanje zahtev glede dostopnosti so bile sistemsko zagotovljene nekatere prilagoditve, kot so:
- ustrezni barvni kontrasti (med besedilom in ozadjem),
- spreminjanje tipa velikosti fontov,
- označitev vsebine (krepko, poudari fokus),
- povečava.
Stopnja skladnosti
Spletišče www.gorenjski-muzej.si je delno skladno z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zaradi spodaj navedenih izjem.
Nedostopna vsebina
Dostopnost spletišča www.gorenjski-muzej.si nenehno spremljamo in sproti izboljšujemo posamezne elemente dostopnosti. Kljub temu nekatere objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Primeri takih vsebin so skenirani dokumenti v PDF obliki zapisa.
Priprava izjave o dostopnosti
- Ta izjava je bila pripravljena 17. aprila 2023 na podlagi samoocene.
- Izjava je bila nazadnje pregledana 17. aprila 2023.
Povratne in kontaktne informacije
Obiskovalci pri brskanju po spletišču www.gorenjski-muzej.si kljub prizadevanjem, da bi bile vse spletne strani čim bolj dostopne in uporabnikom prijazne, lahko občasno naletijo na težave z dostopnostjo.
Obvestilo o morebitnih primerih neskladnosti objav z določili Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij in zahteve po posredovanju informacij v dostopni obliki lahko pošljete po elektronski pošti na naslov info@gorenjski-muzej.si.
Odgovor boste prejeli v roku osmih dni od prejema obvestila oziroma prošnje.
Nadzor nad izvajanjem Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij
Nadzor nad izvajanjem Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij javnega sektorja izvaja:
Ministrstvo za javno upravo
Uprava Republike Slovenije za informacijsko varnost
Tržaška cesta 21
1000 Ljubljana
gp.uiv@gov.si
Jun
19
čet
V četrtek, 19. junija 2025, ob 19. uri odpiramo v Mestni hiši, Glavni trg 4, Kranj medinstitucionalno razstavo
DEDIŠČINA IN MOČ MITOV.
Razstava bo na ogled do 22. septembra 2025.
Iz vsebine:
Razstava Dediščina in moč mitov je že druga v nizu povezovanja slovenskih muzejev s skupnim ciljem doseči večjo prepoznavnost dediščine. Naše vodilo je bilo opozoriti na bogastvo znanj, ki so »shranjena« v muzejskih predmetih. S pomočjo mitov smo se tem znanjem približali in odprli pogled na človekovo dojemanje sveta v preteklosti.
Razstava je nastala v sodelovanju devetih slovenskih muzejev in dveh fakultet (Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski muzej Celje, Mestni muzej Krško, Koroški pokrajinski muzej, Pomorski muzej “Sergej Mašera” Piran, Tolminski muzej, Gorenjski muzej, Posavski muzej Brežice, Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije, Univerza v Ljubljani, Naravoslovno tehniška fakulteta), v vsakem muzeju smo po lastni presoji izbrali predmet in prispevali svojo mitološko zgodbo.
Razstava opominja na prežetost zahodne civilizacije z antično mitologijo, v duhu sodobnega muzealstva je vsebinsko povezala primarne muzejske vede in kustodiate v skupnem sporočilu: ljudsko znanje, verovanja in vrednote so usnovljene v dediščini in ubesedene v mitih. Z razstavnimi predmeti in mitološkimi zgodbami o Dionizu, Afroditi, Nike, Zevsu, Hermesu, Hefajstu, Aktajonu pa tudi o kralju Matjažu in Freisinških škofih, smo želeli pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki navkljub sijajnim tehniškim dosežkom sodobnega sveta ohranjajo svojo nespremenjeno notranjo bit. V razstavnih zgodbah smo dediščino prikazali kot zakladnico skupnih, neodkritih moči. Kot nosilko močnih in skrivnostnih generacijskih vezi, ki nas obvezujejo k spoštovanju in ohranjanju dediščinskega okolja za naše zanamce. Mite, ki podobno kot vse pripovedno blago, predstavljajo veličasten in neizmeren delež nesnovne dediščine, pa osvetliti v vlogi, ki so jo imeli v času starega sveta. Opozoriti smo želeli na bogastvo pradavnih človeških vedenj, vtkanih v snovno dediščino in vzpodbuditi obiskovalce k prepoznavanju in ozaveščanju lastnega nezavednega, razodetega v mitih.
VLJUDNO VABLJENI