Sto in več let stara oblačila
Etnološki kustodiat Gorenjskega muzeja med drugim hrani okoli 250 kosov oblačil, ki izvirajo iz 19. in z začetka 20. stoletja. Ohranila so se predvsem ženska praznična oblačila, največkrat zato, ker so jih pozneje uporabljali za oblačenje v »narodno nošo«. Zbirka še ni zaključena, želimo si pridobiti še nove kose.
Predstavili smo jih na razstavi Ko je obleka naredila človeka: Sto in več let stara oblačila Gorenjskega muzeja (4. 12.2014 –22. 2. 2015) v pritličju Mestne hiše v Kranju, in v katalogu, ki je izšel leta 2015.
V etnološki zbirki hranimo predvsem ženska praznična oblačila in sestavine »narodne noše«: krila z životki, kožuhe, rokavce, spodnja krila, špenzerje, kočemajke, ovratne in naglavne rute, pasove, sklepance, peče, avbe, zavijače … Moških oblačil – kožuhov, irhastih hlač, telovnikov, rut, kap in klobukov – je le za vzorec. Otroška kočemajka in kožušček sta bila posamezno pridobljena iz meščanskih družin, iz vaškega okolja pa povoji in »pindekelčki«. Obutve iz starejših obdobij je malo, poleg cokel še par ženskih poročnih čevljev, izdelanih leta 1913. Največ oblačil smo pridobili v Bohinju, veliko v Kranju in okoliških vaseh – Preddvoru, Šenčurju, na Lužah. Kar nekajkrat so v muzej prišle zapuščine oblačil ene osebe ali družine.
Raziskovanje zbirke oblačil je potekalo od leta 2008, ko je dr. Bojan Knific povabil Gorenjski muzej k sodelovanju na seminarju, ki ga je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pripravil za krojače, šivilje in garderoberje folklornih skupin. Konservatorka-restavratorka Marjanca Jeglič je pomagala pri pripravi, pakiranju in transportu oblačil za seminar. Dokumentalistka Helena Rant je pazljivo zapisovala spoznanja s seminarjev, nato pa zelo podrobno fotografirala vsako predstavljeno oblačilo in izdelala priročne skripte.
Ob pripravljanju razstave smo v začetku leta 2015 za ponovni pregled oblačil zbrali raziskovalce in ljubitelje v študijskem krožku Oblačila 19. stoletja. Poleg Rantove, Jegličeve, Erženove in začasne sodelavke Irene Gortan Armanini iz muzeja so v njem delovali dr. Bojan Knific iz Tržiškega muzeja, ljubiteljski raziskovalki in kostumografinji Alenka Pakiž in Tadeja Pance, ustvarjalke folklornih kostumov Olga Bevk, Jožica Šmid, Mojca Gubanc, Iva Legat, Andreja Stržinar, etnologinja Katarina Šrimpf, ljubiteljski kostumograf in krojač Brane Demec ter interpretatorka tekstilne dediščine Jana Vilman. Delo v krožku je bilo osredotočeno na iskanje načina, kako na razstavi in v katalogu dobro opisati, izmeriti in predstaviti posamezne vrste oblačil. V Bohinju smo obiskali tudi starosto izdelovanja »narodnih noš«, Minko Kocjanc, prisluhnili usnjarskemu mojstru Marjanu Petaču, ki je pripovedoval, kako so včasih strojili usnje in krzno. Poznavalka tekstila, dolgoletna trgovka Nežka Zlobko, nam je pomagala prepoznavati vrste blaga. V jeseni so člani krožka pomagali pri pripravi oblačil za razstavo. Vsak član je tudi prispeval izjavo o svojem odnosu do oblačilne dediščine. Družili smo se prek 65 ur. Lepo je ustvarjati sredi dobrih ljudi, ki s srcem opravljajo svoje delo.
Katalog starih oblačil smo želeli izdati za vse, ki poustvarjajo oblačila preteklih dob, torej tiste, ki že imajo nekaj znanja o krojenju in šivanju. Odločili smo se za objavo 180 oblačil z opisom, merami in s fotografijami.
