Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | December 3, 2020

Scroll to top

Top

Vitrina meseca – Ženske zgodbe; Ifigenija in Kasandra

Vitrina meseca – Ženske zgodbe; Ifigenija in Kasandra

PODARJENE, PRODANE, KUPLJENE

Ifigenija

Ifigenija ni bila božansko bitje, bila je smrtnica, četudi rojena v stari aristokratski družini v Mikenah. Ifigenjino kruto in nerazumno žrtvovanje s strani očeta in njena pripravljenost, da v dobro skupnosti žrtev sprejme, ter maščevanje njene matere očetu, pa so pripomogli k nesmrtnim literarnim stvaritvam in gledališkim likom. Ifigenija je bila hčerka mikenskega kralja  Agamemnona in kraljice Klitajmnestre, sestra Elektre in Laodikeje, Oresteja in Krisotemisa. Klitajmnestra je bila rodna sestra lepe Helene, mikenske kraljice in soproge kralja Menelaja. Helenina ugrabitev, no, če smo bolj natančni Afrodititno ekskluzivno poslovno darilo mlademu trojanskemu princu Parisu,  je zanetila požar desetletne trojanske vojne. Ker pa je Grke vezala medsebojna prisega, da si bodo v nevarnosti priskočili na pomoč, se je kralj Agamemnon kot vodja grške vojske s kar s tisoč bojnimi ladjami nemudoma pridružil trojanski vojni. Ko je  bila že vsa množica vojščakov zbrana v Avlidi, v pristanišču nedaleč od današnjih Aten in je vojaška sodrga nestrpno čakala na odhod, se je močno zapletlo. Agamemnon je na lovu ustrelil prelepo košuto. Že to je bi bilo dovolj za hudo zamero pri boginji Artemidi, zaveznici divjih živali, a se je ošabni kralj navsezadnje še širokoustil in žalil Artemido.

Relief z upodobitvijo Zevsa (sedeča figura na levi) in Leto z njunima božanskima otrokoma Apolonom in Artemido (na desni). Delo je rimska kopija izvirnega grškega dela iz okoli 420 – 410 pred Kr. (Arheološki muzej v Brauronu, Grčija) (Vir: https://www.ancient.eu/image/6238/zeus-leto-apollo–artemis/)

Ifigenijino žrtvovanje na Aulidi, François Perrier (17. stol.) (Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Iphigenia#/media/File:The_Sacrifice_of_Iphigenia.)

Kazen je bila ne samo neizbežna, temveč tudi grozovito kruta: veter ne bo zapihal nad zalivom Avlide, preden ne bo kralj položil na Artemidin oltar svoje mladoletne hčere Ifigenije v klavno daritev. In če veter ne piha, ladje ne morejo odpluti in jeza za boj voljnih vojščakov je iz dneva v dan naraščala. Nazadnje je kralj s težkim srcem popustil. Ifigenijo je velel kraljici Klitajmnestri privesti v Avlido s pretvezo, da jo daje v zamož božanskemu Ahilu. In ker se iz laži in prevar nikoli ne izcimi nič dobrega, se tudi tokrat ni. Ifigenija je v obupu in na očetovo vztrajanje ter materino grozo tudi sama privolila v daritev na oltarju za dobro skupnosti privolila. Darovanje je bilo opravljeno, Agamemnon je z vojsko odplul. Kraljica je strta in v grozi gledala Ifigenijino kri, ki se je sušila na oltarju in na tihem možu obljubila maščevanje.

Šempeter v Savinjski dolini, Ifigenijino žrtvovanje v Avlidi in rešitev s Tavride (Foto: Andrej Loc)

Vse kaže, da je bila Artemida, božanska zaščitnica življenja, bolj milostna kot kruti oče. V Evripidovi igri Ifigenija na Avlidi boginja v trenutku žrtvovanja pošlje meglo na oltar in tja položi košuto. Ifigenijo je odvedla v daljno Tavrido, današnji Krim in jo postavila za svojo svečenico. Sedaj je mlado dekle moralo žrtvovati na oltarju tujce, ki so pritavali na Tavrido. Kraljici, Ifigenijini materi Klitajmnestri, pa to ne utolaži žalovanja za hčerjo, saj svojega otroka nikoli več ne bo videla in enako odločena kuje možu detomorilcu maščevanje.

Ifigenija na Tavridi, Valentin Serov, (1893) Tatarski državni muzej lepih umetnosti, Kazan, (Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Iphigenia#/media/File:Iphigenia_in_Tauris_by_V.Serov_(1893).JPG)

Prerokinja, sužnja, maščevalka

Agamemnona, Klitajmnestrinega soproga, mikenskega kralja srečamo na čelu grške vojske pred obzidjem mogočne Troje. Vojna še nikomur ni koristila, nasprotno, v smrt, norost in rob živalskosti je pritirala vsakogar, ki ga dobila med kolesje. V starem svetu ni moglo biti mnogo drugače kot v Evropi prejšnjega stoletja in kar še vedno lahko občutimo kot kalno dno sodobne družbe. Homer v več prilikah opiše Agamemnonovo brezobzirno vasezazrtost. Že na začetku Iliade se seznanimo z njegovim trdoglavim upiranjem vrnitvi sužnje Krizejde njenemu očetu, svečeniku v Aplonovem templju. Na koncu sta njegova ošabnost in prezir izzvala božjo jezo Apolona Mišarja in poslal je kugo v grški tabor. Ko je navsezadnje kraj le moral vrniti dekle, je zase brezobzirno zahteval Ahilovo sužnjo, lepo Brizejdo, zaradi česar je najslavnejši med grškimi junaki, božanski Ahiles odložil bojno opremo in zavrnil boj med svojimi tovariši. Krizejda in Brizejda sta bili plen, darilo, ki je podobno kot umetelno kovani šlemi, meči in dragoceno posodje sodilo med najbolj cenjene darove najhrabrejšim.

Toda ko je bilo desetletne morije navsezadnje le konec, najdemo Agamemnona na poti domov, na dvor v Mikene. Ob njemu je prerokinja lepa Kasandra, tudi njo je odvedel s seboj kot vojni plen.

Kasandra, prerokinja, ki ji niso verjeli

John William Waterhouse: The Crystal Ball, 1902 (Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/99/John_William_Waterhouse_-_The_Crystal_Ball.JPG)

Kasandra, imenovana tudi Aleksandra, je bila princesa, hčerka trojanskega kralja Priama in kraljice Hekube. Imela je temne, kodraste lase in temno rjave oči, ki so dajale njenemu obrazu poseben žar. Bila je bistra in lepa. Pravijo, da se je vanjo zaljubil Apolon in ji v zameno za njeno devištvo obljubil dar prerokovanja. A Kasandra je v svoji nespametni ošabnosti najprej privolila v Apolonovo ponudbo in jo nato zavrnila. Apolon ni mogel več preklicati svojega daru, zato je dodal še prekletstvo, da njenim prerokbam nikoli nihče ne bo verjel. Odslej so ji med spanjem kače lizale ušesa in ji šepetale prerokbe, vendar ji navkljub zelo natančnim videnjem, niso verjeli. Imeli so jo za noro in se ji posmehovali, kar ji je prinašalo veliko dušnih bolečin. Postala je Apolonova svečenica in večidel prebivala v templju. Nemalokrat naj bi jo celo lasten oče v strahu za ugled družine zapiral v stolp mestne trdnjave, da bi s svojimi prerokbami ne vnašala nepotrebnega nemira med ljudi. Budno so jo spremljali služabniki, družina in someščani pa so jo imeli za lažnivo norico.

Verjeli so ji le eno prerokbo, napoved, da se bo vrnil brat Paris domov. Kasneje ga je posvarila pred ugrabitvijo Helene, ki bo prinesla padec Troje in ga rotila, naj ne odpluje v Šparto. Ko je pripeljal Heleno na trojanski dvor, ji je v zlih slutnjah in togotni nemoči strgala zlato tančico z obraza.

Frederick Sandy, Kasandra razkrinka lepo Heleno, 1866

Tudi Kasandrinemu svarilu pred lesenim konjem, ki so ga Grki podarili Trojancem in ga privlekli v mesto, ni nihče verjel. Šele ko je Troja izginjala v plamenih, so se meščani zavedli Kasandrinih prerokb.
Pogrom grške vojske je Kasandra dočakala v Ateninem templju, kjer jo je pred oltarjem oskrunil Ajaks Lokrijski. Gnusno dejanje je do solz ganilo boginjo Ateno, čeravno je bila ves čas vojaških spopadov na grški strani. Kasandra je podobno kot domala vse Trojanke postala del vojnega plena. Od tedanjih časov se ni mnogo spremenilo, spomnimo se le podobnih grozodejstev nad ženskami polpreteklih vojn in sodobnega sveta.

Ajaks in Kasandra, Solomon Joseph Solomon, 1886, (Vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Solomon_Ajax_and_Cassandra.jpg)

 

Ajaksovo dejanje je bilo svetoskrunsko in Odisej je vztrajal, da bi ga morali kamnati do smrti, ker je užalil Ateno. Vendar je Ajaks pred Ateno brez sramu in pod prisego krivdo zanikal. Atena se je razsrdila in se ob pomoči Pozejdona in Zevsa hudo maščevala. Nevihta je uničila vse grške ladje na poti domov, Ajaks Lokrijski pa je umrl samotne smrti na skalah. Lokrijci so še tisoč let pošiljali po dve dekleti v Atenin tempelj, da bi oprali Ajaksovo krivdo.

Kasandra pa je v Troji pustila skrinjo s prekletstvom. V njej je bila Dionizijeva podoba, ki jo je izdelal Hefajst. Skrinjo je našel grški bojevnik Evrifil, ko jo je odprl in ugledal podobo, je izgubil razum. Dionizova podoba ali še danes dobro znani vietnamski sindrom?

Bronasta maska rogatega Dioniza, Bakha, spodnji del ročaja bronaste posode, 200-100 pred Kr., odkrito v Grčiji, last Britanskega muzeja v Londonu (vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Bronze_mask_of_horned_Dionysus,_200 100_BC,_found_in_Greece,_British_Museum,_London_(15724584465).jpg)

Kasandra je skupaj z vsemi ostalimi Trojankami postala vojna ujetnica. Za priležnico si jo je vzel Agamemnon in rodila mu je dvojčka. Napovedala je Klitajmnestrino krvavo maščevanje in strašno Agamemnonovo in svojo smrt.

Agamemnonova soproga Klitajmnestra, ki možu nikakor ni zmogla odpustiti krutega zločina nad njuno hčerjo Ifigenijo, kralja v Mikenah ni dočakala sama. V njegovi desetletni odsotnosti si je posteljo delila z Ajgistom. Po vrnitvi sta ljubimca zarotniško umorila starega kralja, njegovo priležnico Kasandro in oba njuna otroka.

Ko je Heinrich Schlieman leta 1876  pri izkopavanjih Miken naletel na grob z okostjem ženske in dveh otrok, je bil prepričan, da je odkril poslednje Kasandrino počivališče.

Kasandra, Frederick Sandy, Muzej mesta Ulstra, okoli 1863–1864. (vir: https://www.google.com/search?q=Frederick+Sandys+++kassandra&rls=com.microsoft:sl-SI:IE-SearchBox&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahUKEwj1io7f9YDoAhWGw8QBHS0YAs0Q_AUoAXoECAsQAw&biw=1009&bih=571#imgrc=JGPeYb8F19OT1M

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri