Brigite Požegar Mulej osrednje mesto je dodeljeno krajinskim podobam oziroma pejsažu, tihožitjem in drugim motivom iz realističnega likovnega repertoarja. Slikarko ne zanima izumljanje novih likovnih organizmov, toda ob detajlnem pogledu na njene pretehtano naslikane kompozicije v tehniki oljnega slikarstva na platno se soočimo z zanimivim slikarskim postopkom. Motivi so oblikovani iz prepleta drobnih nanosov barve, ki se medsebojno povezujejo v enakomernem ritmu, čeprav se spreminja njihova smer in gostota. Slikarki je na ta način uspelo poustvariti barvno-svetlobno vrenje, v svetlobi raztapljajoče oblike in hitre senčne prehode, ki so prisotni pri dobršnem delu njenih najljubših motivov, zlasti pri gozdnih in rečnih krajinah. Slikarska transpozicija motiva je torej suverena, včasih bolj kot od realističnih pristopov odvisna od obvladovanja slikarske tehnike, ki bi jo bilo mogoče uporabiti tudi za druge slogovne pristope, ne nazadnje pa tudi za oblikovanje abstraktnih podob, na katere nas spominjajo posamezni segmenti slik Brigite Požegar.