Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | September 19, 2019

Scroll to top

Top

Muzealija meseca

Muzealija meseca

Regulacijski načrt ozemlja Bohinjskega jezera

 (T 807, š: 57,7 cm, v: 84,4)

»Na tujca ne učinkuje samo prirodna krasota, temveč tudi lično izvedene stavbe v primerni razvrstitvi.«

Ciril Metod Koch se je rodil v Kranju, 31. marca 1867. Zaključil je šolo za arhitekturo na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju in bil eden prvih šolanih slovenskih arhitektov. Že med študijem je bil stavbni risar v Ljubljani, nato se je zaposlil v ljubljanskem mestnem stavbnem uradu. Po potresu v Ljubljani leta 1895 je ustvaril načrte za mnoge nove stavbe. Veliko se je ukvarjal s pripravo regulacijskih načrtov. Izdelal je tudi regulacijske načrte za Bled in Radovljico ter leta 1907 tudi za območje Bohinjskega jezera.

Naročilo za izdelavo regulacijskega načrta Bohinjskega jezera je dobil s strani radovljiškega okrajnega glavarja Otona pl. Detela in županstva v Bohinjski Bistrici.  Izdelava regulacijskih načrtov je bila ta čas zelo priporočena. Veljalo je, da je poleg stavbnega sloga, ki naj bo domač, za razvoj kraja, ki ima »svojo bodočnost kot letovišče« zelo pomembno tudi, da ima svoj regulacijski načrt. »To je načrt, ki natančno določa, kako se sme dotični kraj zazidati, kje se izpeljejo ceste, kako široke bodo in konečno, koliko sveta se sme porabiti za nasade, vrtove in parke. S tem se zabrani, da ne zida vsak, kakor se mu poljubi in da ne dela kraj na tujca vtisa, kakor da so se stavbe tjekaj zmetale.« Gre za prvi urbanistični načrt v Bohinju, katerega glavni namen je bil, da se doseže »lepa razvrstitev in deloma tudi enotnost, ki na tujca vplivata naravnost blagodejno«.

Kochov regulacijski načrt predlaga ureditev severovzhodnega dela ob Bohinjskem jezeru proti Stari Fužini.

Na regulacijske načrtu je označen hotel sv. Janez, ki je bil najstarejši hotel v Bohinju. Na severni obali, ob vznožju Vrtovina, je bilo načrtovano javno pristanišče. Na Veglju naj bi naredili kopališče, ločeno za moške in ženske. Najverjetneje bi šlo za lesene kopale kadi. Proti Fužinarskemu zalivu bi se zopet nadaljevalo javno pristanišče in nato sledi poseben del obale, namenjen občinskemu pristanišču. Fužinarsko polje bi prepredli s cestami in načrtno poselili. Regulacijski načrt z današnjega vidika na srečno ni bil izveden. Če pa je to vplivalo na takratni sloves Bohinja kot urejenega letovišča, pa je težko soditi.

Leta 1914 je stavbni urad potrdili tudi Kochov načrt za kamniti most čez Jezernico pri cerkvi sv. Janeza, ki pa so ga zaradi začetka 1. svetovne vojne zgradili šele med leti 1924 in 1926.

Anja Poštrak

Fužinarsko polje bi po regulacijskem načrtu pozidali. (Gorenjski muzej)


Zapis o izdelavi regulacijskega načrta. (Promet in gostilna, 1908, št. 1, str.2)


Regulacijski načrt ozemlja Bohinjskega jezera v merilu 1:2880. (Gorenjski muzej)

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri