Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | 7 oktobra 2024

Scroll to top

Top

Odprtje arheološke razstave Železna pot – Dolga Planja na Voglu

Odprtje arheološke razstave Železna pot – Dolga Planja na Voglu

Vljudno vabljeni na ogled arheološke razstave Železna pot – DOLGA PLANJA NA VOGLU, Sledi človeka na območju Spodnje bohinjskih gora od železne dobe do zgodnjega srednjega veka v Galerijo Mestne hiše, Glavni trg 4, Kranj.

Avtorica razstave je direktorica Gorenjskega muzeja, Marija Ogrin.

Planina Vogel leži v Spodnjih bohinjskih gorah in je ena najbolj obširnih planin. Spada med visoke planine in obsega območje Prednjega Vogla in Zadnjega Vogla.  Na območju smučišča Orlovih glav na  Prednjem Voglu se nahaja arheološko najdišče Dolga Planja in je tik ob smučarski progi Kratki plaz.

Gorenjski muzej že vrsto let proučuje visokogorsko arheologijo, zato smo v letu 2012 izvedli  arheološke raziskave  na lokaciji Dolga planja. Izkopno polje v velikosti 11 x 13 metrov je obsegalo območje poznoantičnega tlorisa stavbe, ki se nahaja  na smučišču in je zaradi površinskih izravnav smučarskih prog  tudi ogroženo. Lokacijo sta v letu 2011 odkrila Janez Bizjak in Miran Bremšak. Pri raziskavah je sodeloval tudi Inštitut za arheologijo ZRC SAZU.

Na rahlo dvignjenem terenu smo odkrili temelje stavbe,  grajene iz večjih ali manjših apnenčastih kamnov, brez malte.  Kamni so služili le toliko, da so nanje položili lesena bruna , katera so po vsej verjetnosti  nato še založili z dodatnimi kamni.  Položeni so večji del neurejeno in številni kamni so bili tudi premaknjeni. Kljub temu nam je uspelo določiti notranje mere stavbe širine  2,80 metra ter dolžine 4 metre. Debelina temeljev je različna, od 60 do 80 cm.  V notranjosti stavbe sta bila najdena kamnita brusa ter razmeroma malo keramike. Večina keramike je bila najdena pred stavbo na vzhodni strani, kjer  je bil tudi vhod.  Med  keramiko sta tudi dva prazgodovinska odlomka, sicer  prevladujejo lonci z izvihanim ustjem, nekateri tudi z okrasom valovnice ali  metličenja.  Na celotnem območju je bilo najdeno tudi veliko železove rude – predvsem bobovca.  Od posebnih najdb so za datacijo poselitvene točke pomembni še  železen nož iz starejše železne dobe (8.–4. stol. pr. Kr.) in kresilnik iz poznoantične dobe. Pri odkritju lokacije  sta bili najdeni še rimska bronasta fibula iz 1. -2. stol. po Kr. (tip Almgren 236) ter certoška fibula (X. vrsta po B.Teržan), ki se pojavlja v alpskem prostoru od  4.   stol. pr. Kr..

Poselitvena točka na Dolgi planji na Voglu je ležala na območju varnem pred plazovi in nedaleč stran od poti, ki so vodila preko gorskih prelazov iz Bohinja v Posočje. Koča je služila verjetno tudi kot zavejte rudarjem ter, prostor  pred njo, za odlaganje rude. Dolga planja je do sedaj  edina sezonska postojanka  na tem območju,  za katero imamo zanesljive materialne dokaze, da je bila obljudena že v starejši železni dobi.  Temelji  železnodobne stavbe se na raziskanem območju niso ohranili, ker domnevamo, da so na tako majhnem prostoru postavljali  in dograjevali novejše koče  na prostoru starejših.  Odkriti  tloris stavbe sodi v poznoantično  in zgodnjesrednjeveško obdobje (od 4. do  8. stol. po Kr.).

Razstavo dopolnjujejo tudi fotografije nekaterih planin visokogorja Julijskih Alp, ki jih je posnela Jelena Justin.

 

Utrinki z odprtja:

Dostopnost

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri