Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | August 13, 2019

Scroll to top

Top

Odprtje arheološke razstave Železna pot – Dolga Planja na Voglu

Odprtje arheološke razstave Železna pot – Dolga Planja na Voglu

Vljudno vabljeni na ogled arheološke razstave Železna pot – DOLGA PLANJA NA VOGLU, Sledi človeka na območju Spodnje bohinjskih gora od železne dobe do zgodnjega srednjega veka v Galerijo Mestne hiše, Glavni trg 4, Kranj.

Avtorica razstave je direktorica Gorenjskega muzeja, Marija Ogrin.

Planina Vogel leži v Spodnjih bohinjskih gorah in je ena najbolj obširnih planin. Spada med visoke planine in obsega območje Prednjega Vogla in Zadnjega Vogla.  Na območju smučišča Orlovih glav na  Prednjem Voglu se nahaja arheološko najdišče Dolga Planja in je tik ob smučarski progi Kratki plaz.

Gorenjski muzej že vrsto let proučuje visokogorsko arheologijo, zato smo v letu 2012 izvedli  arheološke raziskave  na lokaciji Dolga planja. Izkopno polje v velikosti 11 x 13 metrov je obsegalo območje poznoantičnega tlorisa stavbe, ki se nahaja  na smučišču in je zaradi površinskih izravnav smučarskih prog  tudi ogroženo. Lokacijo sta v letu 2011 odkrila Janez Bizjak in Miran Bremšak. Pri raziskavah je sodeloval tudi Inštitut za arheologijo ZRC SAZU.

Na rahlo dvignjenem terenu smo odkrili temelje stavbe,  grajene iz večjih ali manjših apnenčastih kamnov, brez malte.  Kamni so služili le toliko, da so nanje položili lesena bruna , katera so po vsej verjetnosti  nato še založili z dodatnimi kamni.  Položeni so večji del neurejeno in številni kamni so bili tudi premaknjeni. Kljub temu nam je uspelo določiti notranje mere stavbe širine  2,80 metra ter dolžine 4 metre. Debelina temeljev je različna, od 60 do 80 cm.  V notranjosti stavbe sta bila najdena kamnita brusa ter razmeroma malo keramike. Večina keramike je bila najdena pred stavbo na vzhodni strani, kjer  je bil tudi vhod.  Med  keramiko sta tudi dva prazgodovinska odlomka, sicer  prevladujejo lonci z izvihanim ustjem, nekateri tudi z okrasom valovnice ali  metličenja.  Na celotnem območju je bilo najdeno tudi veliko železove rude – predvsem bobovca.  Od posebnih najdb so za datacijo poselitvene točke pomembni še  železen nož iz starejše železne dobe (8.–4. stol. pr. Kr.) in kresilnik iz poznoantične dobe. Pri odkritju lokacije  sta bili najdeni še rimska bronasta fibula iz 1. -2. stol. po Kr. (tip Almgren 236) ter certoška fibula (X. vrsta po B.Teržan), ki se pojavlja v alpskem prostoru od  4.   stol. pr. Kr..

Poselitvena točka na Dolgi planji na Voglu je ležala na območju varnem pred plazovi in nedaleč stran od poti, ki so vodila preko gorskih prelazov iz Bohinja v Posočje. Koča je služila verjetno tudi kot zavejte rudarjem ter, prostor  pred njo, za odlaganje rude. Dolga planja je do sedaj  edina sezonska postojanka  na tem območju,  za katero imamo zanesljive materialne dokaze, da je bila obljudena že v starejši železni dobi.  Temelji  železnodobne stavbe se na raziskanem območju niso ohranili, ker domnevamo, da so na tako majhnem prostoru postavljali  in dograjevali novejše koče  na prostoru starejših.  Odkriti  tloris stavbe sodi v poznoantično  in zgodnjesrednjeveško obdobje (od 4. do  8. stol. po Kr.).

Razstavo dopolnjujejo tudi fotografije nekaterih planin visokogorja Julijskih Alp, ki jih je posnela Jelena Justin.

 

Utrinki z odprtja: