»DOGODEK JE TU, DOGODEK IMATE V MESTU!«  TEDEN SLOVENSKE DRAME – 50 LET

Gorenjski muzej Vas skupaj s Slovenskim gledališkim inštitutom in Prešernovim gledališčem Kranj vljudno vabi na odprtje razstave v soboto, na Poletno muzejsko noč, 20. junija 2020, ob 20.30 uri v grad Khislstein, Tomšičeva 44, Kranj. V kulturnem programu si bomo lahko ogledali omnibus Monologov s kavča, ki so jih v Prešernovem gledališču ustvarili v času karantene in smo si jih lahko ogledali na spletu.

 V Prešernovem gledališču Kranj se vsako leto 27. marca, na svetovni dan gledališča, prične festival Teden slovenske drame. Letos je bilo zaradi epidemije korona virusa vse drugače. Odpadel je festival in prestavljeno je bilo odprtje težko pričakovane razstave posvečene 50. Tednu slovenske drame. Avtorici omenjene razstave sta mag. Monika Rogelj iz Gorenjskega muzeja in Tea Rogelj iz Slovenskega gledališkega inštituta.

Za rojstvo in razvoj Tedna slovenske drame so zaslužni številni zavzeti posamezniki, na prvem mestu idejni oče Lojze Filipič. Prvi festival je v Kranju potekal leta 1971 v okviru praznovanj slovenskega kulturnega praznika. Na začetku so gledališča sama izbirala predstave, s katerimi so sodelovala, pozneje pa je sodelujoče povabil organizator, med njimi tudi gledališča iz jugoslovanskega prostora. Festival je bil že v začetnem obdobju odprt za najrazličnejše oblike in zvrsti gledališča –  na njem so sodelovala poklicna repertoarna gledališča in alternativne, zunajinstitucionalne ter tudi amaterske gledališke skupine, v program so vključevali uprizoritve za odrasle in za otroke, tudi lutkovne predstave ter monodrame.

Pomemben mejnik se je zgodil leta 1979, ko so prvič podelili nagrado Slavka Gruma za najboljše izvirno dramsko besedilo. Prejel jo je Dane Zajc za dramo Voranc. Doslej je bilo nagrajenih 23 avtorjev in avtoric za 46 dramskih del. Največ uprizoritev na slovenskih odrih so doživele igre Svatba Rudija Šeliga, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Moj ata, socialistični kulak Toneta Partljiča. Na praizvedbo čakajo še štiri nagrajena dela.

Teden slovenske drame je bil v prvih letih predvsem pregled uprizarjanja slovenskih dramskih besedil, a je sčasoma postal ambicioznejši. Leta 1980 so izbor predstav prvič zaupali selektorju. Od leta 1999 ima festival tekmovalni značaj in strokovna žirija podeljuje Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev festivala. Od leta 2006 podeljujejo tudi nagrado po izboru občinstva. Prešernovo gledališče, ki je od vsega začetka organizator festivala, se od preloma tisočletja veliko posveča promociji slovenske dramatike v mednarodnem prostoru in na festival vabi tudi predstave iz tujine. Vsako leto poteka bogat dodatni program z okroglimi mizami in strokovnimi srečanji, Dnevi nominirancev itd. Z delavnicami dramskega pisanja in od leta 2013 tudi z nagrado za mladega dramatika spodbujajo razvoj še neuveljavljenih piscev.

Teden slovenske drame je eden osrednjih slovenskih kulturnih dogodkov, pomemben je tako za spodbujanje slovenske dramatike kot tudi za njeno uveljavitev. Ob tem pa v prvi vrsti vendarle pripada Kranju in Kranjčanom, ki so bili in ostajajo duša festivala.

Prešernovo gledališče je ves čas eno od središč kulturnega dogajanja v mestu. Kljub nepoklicnemu statusu igralskega ansambla vse do leta 1989 so na kranjskem odru v sodelovanju z uveljavljenimi režiserji uprizarjali zahtevnejša besedila in krstne uprizoritve sodobnih dram. Danes je Prešernovo gledališče eno od prepoznavnih slovenskih gledališč, ki je za odmevne in družbenokritične predstave prejelo številne nagrade doma in v tujini.

Kulturni utrip Kranja soustvarjajo Gorenjski muzej, katerega del je tudi galerijska dejavnost, Glasbena šola in Mestna knjižnica Kranj, hkrati pa ga dopolnjujejo nova središča dogajanja. Zelo dejavni so amaterski ustvarjalci likovniki, fotografi, pevski zbori, glasbeniki in drugi, ki delujejo v številnih kulturnih društvih. Kranj kot Prešernovo mesto tudi v sodobnem času neguje spomin na velikega pesnika in nadaljuje vsakoletno tradicijo prireditev.

Kranj je bil torej kljub desetletjem intenzivnega industrijskega razvoja in vlogi pomembnega gospodarskega središča ves čas tudi kulturna prestolnica. Imel je ne le regionalni, temveč z delovanjem ustanov in številnih posameznikov, z izstopajočimi ustvarjalci in uveljavljenimi prireditvami tudi državni pomen. Danes se krepijo tudi povezave s tujino.

Vabljeni na ogled razstave, na vpogled v žlahtnost slovenskih dramskih besedil, ki se ravno zaradi Tedna slovenske drame in vizije širjenja slovenske dramske besede vse večkrat igrajo tudi na tujih gledališčih odrih.

VLJUDNO VABLJENI