Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | 7 oktobra 2024

Scroll to top

Top

Otepanje pod Studorom

Otepanje pod Studorom

V dneh, ko je noč vse daljša in dan vse krajši, Vas vljudno vabimo na tradicionalno otepanje v vas Studor v Bohinju, v Oplenovo hišo. Otepovci nas bodo obiskali v petek, na Štefanovo, 26. decembra 2014, ob 18. uri.

Naj Vam novo leto voščijo otepovci, saj njihov obisk prinaša srečo.

Na otepanju je vedno “fletno”:


OTEPANJE

V Bohinju se je otepanje ohranilo v Zgornji dolini, včasih pa so otepali še po Spodnji Dolini, na Gorjušah in na Koprivniku. Po izročilu so lahko otepali samo neporočeni fantje, ki so morali biti stari toliko, da so bili že godni za k vojakom. Na Štefanovo (26. december) otepajo v Stari Fužini in pod Studorom, medtem ko na Silvestrovo (31. decembra) v Srednji vasi, Češnjici in Jereki. Otepovce vodi mer, ki ima ob sebi zapisnikarja, ki zapisuje darove od vsake hiše in muzikontarja. Mer, zapisnikar ali šribar in muzikontar niso našemljeni. Muzikontar je lahko tudi že poročen. Za otepanje se fantje pripravijo nekaj dni prej in si dodelijo vloge glede na starost in zaupanje. Otepati začnejo v zgodnjih popoldanskih urah na robu vasi in se pomikajo po vasi, tako da ne izpustijo nobene hiše, saj njihov prihod pričakujejo vsi na vasi. Na začetku obhoda gre naprej mer, muzikontar, nato šema z žakljem in ostali. Ko vstopijo v hišo, voščijo vesele božične praznike in srečno novo leto, nato z gospodinjo ali mlajšimi hčerami zaplešejo. Gospodinja otepovce obdari s klobaso, z denarjem in z jajcem. Na koncu, ko obhodijo vso vas, se zberejo v gostilni ali gasilskem domu, kjer se začne ples skupaj z dekleti.

V Stari Fužini pred skupino ponavadi hodi metlar, ki ima oblečen narobe obrnjen kožuh in pripasano verigo z zvonci. Na glavi ima naličje iz kože. Raženj in klobase nosita dva fehtarja. Šema z žakljem, kamor spuščajo klobase, je lik rogate živali. Spominja na gamsa. Obredno šemljenje v živalske podobe sega v prazgodovinski čas, kar dokazujejo živalske figure s človeškimi nogami na raznih posodah. Šemljenje izhaja iz dvojnih korenin: čaščenje prednikov in čaščenje duhov, ki ravnajo letne čase in dajejo rodovitnost. Živalsko šemljenje je bilo zelo razširjeno pri Keltih. Rimljani so se šemili za številne praznike. Z nastopom krščanstva je cerkev maskiranje prepovedovala, toda brez uspeha. Šemlenje je bilo sprva izključna pravica moških, ženske so se začele šemiti šele v renesansi.

V Češnjici otepajo fantje na Silvestrovo. Njihove obleke so bile sešite iz samih zaplat, zato se ta šema imenuje platovž – zaplatar. Danes ta lik predstavlja novo leto. Za razliko od drugih je v Češnjici obvezen spremljevalec še dimnikar, dohtar.

Na Silvestrovo otepajo še v Srednji vasi, kjer je poleg ustaljene druščine še šema s

sabljo, šema z brento in šema s steklenico – flašo.

Dostopnost

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri