Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | August 16, 2017

Na vrh

Vrh

Odprtje razstave Ej, ta naša bolnica nad Bohinjem, sredi gozdov…

Odprtje razstave Ej, ta naša bolnica nad Bohinjem, sredi gozdov…

Vljudno vabljeni na ogled razstave Ej, ta naša bolnica nad Bohinjem, sredi gozdov, ki smo jo odprli v petek, 7. aprila 2017, ob 18. uri v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici.

V prvem obdobju narodnoosvobodilnega boja so pomoč ranjenim partizanom po Gorenjskem nudili domačini na odročnejših kmetijah, včasih tudi priučeni, redkeje izučeni bolničarji in le ob hujših ranah občasno zdravniki. Po potrebi so ranjence skrivoma pripeljali v civilne bolnišnice, sicer pa sta zdravljenje in oskrba večkrat potekali na terenu, na težko dostopnih krajih po gozdovih. Do pomladi leta 1942 je bil tak način oskrbovanja in zdravljenja ranjencev še mogoč, ker ni bilo večjih bojev. Nato pa se je pokazala potreba po bolj organizirani sanitetni službi na nivoju partizanskih bojnih enot in začeli so z ustanavljanjem skritih stalnih partizanskih ambulant.

Osebje je bilo izbrano in priučeno med tistimi ljudmi, ki so vedeli nekaj o ranah in zdravljenju ali so imeli vsaj opravljen tečaj Rdečega križa. Medse so sprejemali tudi ozdravele ali za boj nesposobne borce. Priključili so se jim tudi študenti medicine. Občasno so partizanom nudili pomoč civilni zdravniki.

Ranjeni partizani z območja Bohinja so se sprva zdravili v zasilnih zatočiščih po gozdovih. Po dogodkih decembra 1943, ko so Nemci napadli 3. bataljon Prešernove brigade na Goreljeku, pa je bila hitro sprejeta odločitev, da ranjenci, ki so se rešili, potrebujejo primernejše mesto. Sprva so se selili po pastirskih stajah domačinov na območju med Mrzlim Studencem, Rudnim Poljem, Praprotnico, Podjeljem, Koprivnikom, planino Javornico in Konjsko dolino, maja leta 1944 pa so jim uredili stalno zasilno bolnišnico pod Javorovim vrhom, v gozdu Stara Poljana. Aprila 1944 je ambulanto obiskal sanitetni referent doktor Edvard Pohar in jo vključil v sistem bolnišnic ter jo poimenoval s tajnim imenom »Ambulanta E preko 4G«. V ambulanti je bilo večino časa prisotnih šest ljudi, ki so skrbeli za vse: za preskrbo s hrano, kurjavo, prinašanje in odnašanje ranjencev, iskanje novih lokacij za bolnišnico, pranje, zdravila in drug sanitetni material. Veliko medicinskih instrumentov so tudi sami izdelali.

Po vojni so domačini barako podrli, obnovili so jo leta 1984. Skrb nad obeležjem so prevzeli lovci Lovske družine Stara Fužina, kasneje je skrbništvo nad objektom prevzel lastnik gozda, kjer stoji baraka. Ambulanta E je kot spominski objekt vpisana v Register nepremične kulturne dediščine.

Utrinki z odprtja:

PRIJAZNO VABLJENI

FOTOGRAFIJA 7A FOTOGRAFIJA 8 FOTOGRAFIJA 5 FOTOGRAFIJA 2 FOTOGRAFIJA 1

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri