Odprtje razstave Vojna za samostojno Slovenijo 1991
Glavni trg 4
4000 Kranj
![[:SI]Odprtje razstave Vojna za samostojno Slovenijo 1991[:] @ Mestna hiša](https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2026/05/FOTO-11-300x210.jpg)
Vabimo vas na slavnostno odprtje razstave VOJNA ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO 1991 v četrtek, 4. junija 2026, ob 19. uri v prostoru Gorenjskega muzeja, Mestna hiša v Kranju, Glavni trg 4.
Slavnostni govornik na odprtju bo Ivan HOČEVAR, v času osamosvojitvene vojne načelnik Uprave za notranje zadeve Kranj, vodja Koordinacijske podskupine za Gorenjsko in član Manevrske strukture narodne zaščite.
Kulturni program: Kvintet policijskega orkestra
Predstavitev razstave mag. Biserka DEBELJAK,upokojena kustosinja Muzeja policije in avtorica.
Razstava bo na ogled do 29. junija 2026.
Leto 1991 večina Slovencev povezuje z osamosvojitvijo Slovenije in vojno, ki je sledila tej zgodovinski odločitvi. A koliko se danes še spominjamo ključnih dogodkov desetdnevne vojne? Vemo, kaj se je takrat dogajalo na Gorenjskem in zakaj je imela ta pokrajina pri obrambi mlade države posebno vlogo? Deset let je za človeški spomin dolga doba, za celovito zgodovinsko presojo pa pogosto še prekratka.
Prav zato smo se v Gorenjski muzej odločili, da ob 35. obletnici vojne za Slovenijo, gostimo v naših prostorih razstavo, ki so jo pripravili v Združenju Sever.
Kaj se je v času vojne dogajalo na Gorenjskem?
Zaradi svoje geografske lege je bila Gorenjska za jugoslovansko armado izjemno pomembna. Naloga enot JLA je bila zavzeti strateške točke, med njimi letališče Brnik ter mejne prehode z Avstrijo in Italijo, še posebej predor Karavanke. Enote so proti mejnim prehodom krenile iz gorenjskih vojašnic, tankovski bataljon z Vrhnike pa je skušal prevzeti nadzor nad letališčem Brnik, vendar mu to kljub močni oborožitvi ni uspelo. Poleg Brnika je ostal nezaseden tudi železniški mejni prehod Jesenice, ki je v času vojne predstavljal edino odprto povezavo Slovenije s svetom. Prispevek Gorenjske k obrambi samostojne Slovenije je bil veliko pomembnejši, kot se pogosto poudarja. Pripadniki JLA in Teritorialne obrambe so se med seboj pogosto osebno poznali, vendar so jih razmere postavile na nasprotni strani. Kljub napetosti in orožju so mnogi ohranili trezno presojo ter iskali mirne rešitve. K ohranitvi suverenosti in neodvisnosti mlade države niso prispevale le obrambne sile, temveč tudi civilne strukture ter močna podpora slovenske javnosti. Z odločnim in usklajenim delovanjem je Sloveniji v desetih dneh uspelo končati spopade ter preprečiti dolgotrajno vojno, kakršna je kasneje pretresla Hrvaško in Bosno.
A ob tem ne smemo pozabiti, da smo živeli v času negotovosti, strahu in napetosti. Vsaka vojna – ne glede na njeno trajanje – za seboj pusti izgube, bolečino, junake, vdove in sirote. Tudi Gorenjska pri tem ni bila izjema.
