Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | November 29, 2022

Scroll to top

Top

Razstava Podobe nekdanjega Kranja – Likovne upodobitve

Razstava Podobe nekdanjega Kranja – Likovne upodobitve
Kdaj:
13 oktober 2022 @ 19:00 – 20:00 Europe/Ljubljana Časovni pas
2022-10-13T19:00:00+02:00
2022-10-13T20:00:00+02:00
Kje:
Mestna hiša
Glavni trg 4
Kranj
Razstava Podobe nekdanjega Kranja - Likovne upodobitve @ Mestna hiša

Gorenjski muzej vas vljudno vabi na odprtje pete razstave v ciklu Podobe nekdanjega Kranja, tokrat na temo Likovne upodobitve Kranja. Dobimo se v četrtek, 13. oktobra 2022, ob 19. uri v Mestni hiši, Glavni trg 4, Kranj.

Umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin (1923–2010) v knjigi Kranj – Naselbinski razvoj od prazgodovine do 20. stoletja (1999) ugotavlja, da je gradnja meščanskih hiš, cerkva, mestnega obzidja in kapucinskega samostana uvrstila Kranj med kompozicijsko najbolj pretehtane mestne organizme v evropskem prostoru.

Osnove današnje podobe starega mestnega jedra so bile začrtane v srednjem veku in renesansi. Glavni trg ima skorajda pravilno pravokotno obliko. Do njega vodijo dve vpadnici in dve vzporedni ulici. Staro mestno jedro Kranja je bilo leta 1983 razglašeno za kulturni spomenik.

Bakrorez, ki ga je leta 1649 v Topografiji avstrijskih provinc objavil eden vodilnih založnikov, topografov in bakrorezcev svojega časa Matthäus Merian (1593–1650) iz Frankfurta ob Majni, je najstarejša znana upodobitev Kranja. Prikazuje pravilno piramidalno obliko mestne vedute, gledano s Šmartina. Poglavitni značaj piramidalni zasnovi prispeva vrsta višinskih poudarkov. Osrednja prostorska dominanta mesta je zvonik župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev. Z vrha zvonika lahko potegnemo imaginarno črto do Rožnovenske cerkve, od tam pa do cerkve Priprošnjikov proti kugi, obrambnega stolpa in roba mestnega pomola na Pungertu. Na nasprotni strani sta simetrično piramidalno zasnovo podkrepila stolp, ki je varoval gornja mestna vrata, in zvonik cerkve kapucinskega samostana. Levo od mostu je večji mlin. Na desnem bregu Save ob Savskem mostu je nekdanja cerkev sv. Martina, ki je najkasneje do leta 1163 postala samostojna župnija. Ob poplavah Save je bila večkrat ogrožena, zato so jo opustili in okrog leta 1730 začeli zidati novo župnijsko cerkev v Šmartinu.

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri