Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

Gorenjski muzej | 6 decembra 2024

Scroll to top

Top

Gostovanje razstave Čut do sočloveka in ljubezen do gora

Gostovanje razstave Čut do sočloveka in ljubezen do gora
Kdaj:
6 april 2018 @ 18:00 – 19:00 Europe/Ljubljana Časovni pas
2018-04-06T18:00:00+02:00
2018-04-06T19:00:00+02:00
Kje:
Slovenski planinski muzej
4281 Mojstrana
Slovenija

Z razstavo ČUT DO SOČLOVEKA IN LJUBEZEN DO GORA – 70 LET GRS BOHINJ gostujemo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

Vljudno vabljeni na odprtje v petek, 6. aprila 2018, ob 18. uri v Slovenski planinski muzej v Mojstrani.

Bohinj ima zaradi svoje geografske lege bogato gorniško tradicijo. Bohinju in Bohinjcem pripadata slava prvega pristopa na Triglav in začetek bogate vodniške službe s tem pa posledično tudi gorskega reševanja. Prvo organizirano reševanje, ki je  med prvimi organiziranimi reševanji v Evropi, sega že v davno leto 1822. Takrat so z vrha Triglava bohinjski vodniki prinesli truplo nosača Antona Korošca.

Tradicijo reševanja nadaljujejo bohinjski gorski reševalci, katerih reševalna postaja je bila uradno organizirana leta 1947. Danes so organizirani v Društvu gorske reševalne službe Bohinj. Dejavnost društva je humanitarna in nepridobitna, delo članstva pa prostovoljno. Reševalci pomagajo ljudem, ki pri obiskovanju gora zaidejo v težave. Velik poudarek pa namenjajo tudi preventivni dejavnosti.

Društvo šteje 51 članov – od tega 39 aktivnih. Člani so usposobljeni po specialnih znanjih, ki so potrebna za uspešno izvedene intervencije. V svojih vrstah imajo  zdravnike, medicinske delavce, inštruktorja letalskega reševanja, inštruktorje, reševalce letalce, vodnike reševalnih psov.

Področje reševalnega dela obsega območje občine Bohinj, ki po površini meri 333 km2. Teritorij njihovega dela se razprostira na območju jugovzhodnega dela Julijskih Alp ob vznožju Triglava. Dve tretjini oz. 66% teritorija leži znotraj območja Triglavskega narodnega parka. Skrajna zahodna točka sega do Lanževice, skrajna vzhodna točka planina Pečana. Skrajna severna in hkrati najvišja točka je Triglav in skrajna južna točka  Matajurski vrh v verigi Spodnjih bohinjskih gora.

VLJUDNO VABLJENI

Dostopnost

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri