Gorenjski muzej vas vljudno vabi na odprtje občasne razstave

NAŠA EDINSTVENA PLANICA

Zbirka predmetov ob prvem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Planici

v četrtek, 16. februarja 2023, ob 18. uri v Galeriji Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4.

Tekmovanja v Planici

Planica, dolina v objemu visokih vrhov Julijskih Alp, je sinonim za smučarske skoke in zibelka smučarskih poletov. Na letalnici pod Poncami so bile dosežene številne rekordne daljave.

V Planici so bile prve tekme v smučarskih tekih že pred stotimi leti, leta 1931 pa se je začelo razvijati smučarsko središče z manjšo skakalnico. Inženir Stanko Bloudek je konstruiral 80-metrsko skakalnico, na kateri je 25. 3. 1934 potekalo prvo mednarodno tekmovanje. Leta 1936 je bila prvič presežena daljava 100 metrov in Planica se je zapisala v svetovno smučarsko zgodovino. V naslednjih desetletjih je bila Bloudkova velikanka večkrat povečana in postavljeni so bili vedno novi rekordi.

V šestdesetih letih sta brata Lado in Janez Gorišek načrtovala novo letalnico. Že na prvih tekmah leta 1969 je bilo več rekordnih poletov, z najdaljšo daljavo 165 metrov. Po desetletjih prizadevanj so smučarski poleti postali samostojna športna disciplina. Planica je leta 1972 gostila prvo tekmovanje v poletih in nato do leta 2020 še šestkrat. Zadnjih dvajset let se sezona skakalcev tradicionalno zaključi v Planici s tekmami v poletih. Z izboljšavami letalnice so bili od leta 1984 in naslednji dve desetletji vsi rekordi doseženi na planiški velikanki. Daljava 200 metrov je bila prvič presežena leta 1994. Na tekmah leta 2005 so bile dosežene kar štiri najdaljše daljave in poleti preko 220 metrov so postali nekaj običajnega. Sledila je prenova letalnice, na kateri je bila prva tekma marca 2015 in do zdaj je najdaljši veljavni polet meril 252 metrov. Novi kompleks Nordijskega centra Planica s skakalnicami in tekaškimi progami je od 21. 2. do 3. 5. 2023 prvič prizorišče svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju.

Zbirka predmetov smučarskih tekmovanj v Planici

Tekmovanja v Planici so bila vedno pospremljena s spominskimi predmeti in tiskovinami. Na začetku so bile to značke in razglednice. Po drugi svetovni vojni je bilo različnega gradiva, povezanega s planiškimi tekmami in motivom Planice, vedno več.

Za ohranjanje dediščine prireditev v Planici so zaslužni predvsem zagnani zasebni zbiratelji, ki gradivo zbirajo sistematično, po času nastanka in posameznih vrstah. Vsekakor je zbiratelj Slavko Hočevar eden tistih, ki se je tematiki posvetil najbolj natančno. Zbirka izstopa tako po številu kot raznovrstnosti predmetov, na katerih se pojavlja napis in znak smučarskih tekmovanj v Planici. Najbolj obsežna je zbirka značk, ki šteje več kot 850 kosov. V zbirki so tudi razglednice, znamke, kuverte s spominskimi žigi, vstopnice, dovolilnice, zastavice, plakati ter drugi spominski in uporabni predmeti.

Predmeti so iz zbirke Slavka Hočevarja, del predmetov (značke) je prispeval mag. Albin Novšak.