Razstava, ki jo odpiramo skupaj z Numizmatičnim društvom Slovenije, bo tokrta posvečena živalstvu in rastlinstvu na denarju.

Živalski in rastlinski motivi se pojavljajo na denarju dejansko skoraj od njegovega začetka. Kovance iz elektruma, ki so jih kovali v antičnem lidijskem kraljestvu v 7. stoletju pred našim štetjem in ki jih je krasila levja glava, mnogi štejejo za prve resnične kovance. Tako antični Grki, kot tudi Kelti in Rimljani so svoje kovance radi krasili s podobami živali in rastlin, ki so predstavljali močne simbole, božanske atribute in umetniške podobe, ki so jih vsakodnevno videvali v naravi. Živali in rastline se v srednjem veku poistovetijo s krščansko simboliko ter tako to tradicijo prenesejo v moderno dobo. Rastlinske in živalske motive smo imeli tudi Slovenci na svojih tolarjih, še sedaj pa vsaj naša kovanca za 1 in 20 evrskih centov krasita motiva štorklje in lipicancev. V zadnjem času pa najrazličnejše države kar tekmujejo, katera bo izkovala čim bolj barvit, živahen in privlačen motiv na denarju, saj lepota teh kovancev odločilno vplivata na njihovo zaželjenost v zbirkah zbiralcev.